Sedemnajsto neredno poročilo o stanju stvari

1. Ponovno o krhkosti
2. DOGODKA: Neodvisna samoorganizirana produkcija zapisov družbenih bojev – 21. 10. 2016 v [A]-Infošopu, Ljubljana in 9. 11. 2016 v INDE, Koper
3. Lastna produkcija

1. PONOVNO O KRHKOSTI

Pred leti, že globoko sredi dobe opustošenja in v času preden so plameni ogorčenja ter želje po temu, da bi naša življenja vendarle lahko imela organizirali drugače, preplavili tudi ta del sveta, je bil fokus uvodnika ene od publikacij lokalnega anarhističnega gibanja vsesplošna krhkost (Anarhistka, #20, januar 2011):

“Da tudi lokalno na ulicah in med ljudmi vlada zgolj navidezni mir, so na svojstven način potrdili oni, ki so nekega lepega majskega dne rekonfigurirali krhke šipe parlamenta. Spontanih stavk, protestov, izbruhov jeze in razočaranja, prekinitev dela, pozivov k uporu je bilo to leto polno na vsakem koraku. Kar manjka, je teorija, ki bi te aspiracije in želje uspela artikulirati situaciji primerno, neodtujene forme njenega izražanja, in ljudje, ki bi jo bili sposobni pripeljati do praktičnih učinkov. Dokler tega ne bo – in tu ni in ne more biti nobenih garancij – bo vsaka posamična gesta upora utonila v morju najbolj intimne negotovosti in spektakla.”

“Krhkost je nenazadnje tudi sredi kolektivov in prostorov, ki imajo aspiracijo po osvobojeni komunikaciji in aktivnosti. V svetu, ki je nasičen z zlorabami, podrejenostmi in dnevnimi ponižanji vseh vrst, je potreben velik napor, da se izognemo spontanemu reproduciranju teh vzorcev. In to nikoli ne more popolnoma uspeti. Zato so skupno in vnaprej dogovorjeni principi tista osnova, na kateri je neko kolektivno delovanje edino lahko utemeljeno, izziv pa prepoznati, kaj v danih situacijah ti konkretno pomenijo. Vse ostalo zagotovo pelje v izolacijo in molk. Vprašanje je zato, kam se sredi te krhkosti postavimo. In to vprašanje ne bo izginilo. Ne glede na to, kako se ga izogibamo. Ravno na podlagi tega spoznanja je namreč šele možno formirati tisto trdno osnovo za konkretne aktivnosti in zavezništva. Tako osebna kot politična. Krhkost lahko sprejmemo kot nekaj, s čimer je potrebno hendlati, ali pa v patološki nuji, da bi od nje pobegnili, trepetamo kot gledalci lastne zgodbe o čedalje večji pasivizaciji, kot nemočne žrtve, ki jih veter interesov drugih nosi enkrat sem drugič tja.“

In res, vprašanja principov, krhkosti in odnosov procesi anti-avtoritarnega političnega organiziranja in delovanja vedno znova postavljajo v ospredje. Ne kot samovoljno kaprico domnevnih specialistov za svobodo, temveč kot nujno pozitivno vsebino naših političnih in osebnih odnosov. Dogodki v zadnjem letu so spet enkrat opozorili na to, da se brez občutljivosti za drugega, brez iskrenosti in spoštovanja, ko gre za politične projekte drugih in brez vzajemnega spoštovanja tudi izjemno močni in avtentični kolektivni momenti iztečejo v dodajanje novih plasti nemoči in razočaranja. Na vseh koncih.

Ne dovolimo si, da našo zmožnost za delovanje in življenje zruši ravno tisto, kar že vseskozi razumemo kot glavni dejavnik spodkopavanja te iste zmožnosti – nepripravljenost, da bi sami sebe in svoje aspiracije vzeli resno in na podlagi njih stopali v iskrene osebne in politične odnose z drugimi. To pa pomeni, da ne gre drugače kot da se vsaj posebej in kot politična iniciativa oziroma skupina odločiti o tem, kakšne odnose namerava tvoriti z ostalimi kolektivi in tovarišicami oziroma tovariši, ki jih tvorijo. In se potem tega držati v realnih situacijah. Edino skozi to lahko raste zaupanje in z njim moč nas vseh skupaj in vsakega posebej. Vse ostalo pelje po dobro znani in dolgočasni poti razkroja skupnosti, kjer nenadoma na vseh koncih kraljujejo “osebni konflikti”, “zamere” in podobni pripomočki vladajoče ideologije. Zato je še vedno pomembno lastno krhkost sprejeti kot nekaj, s čimer je potrebno hendlati, ali pa v patološki nuji, da bi od nje pobegnili, trepetamo kot gledalci lastne zgodbe o čedalje večji pasivizaciji, kot nemočne žrtve, ki jih veter interesov drugih nosi enkrat sem drugič tja.

2. DOGODKA: Neodvisna samoorganizirana produkcija zapisov družbenih bojev

Kdaj: 21. oktober 2016 in 9. november 2016

Kje: A-Infošop, Metelkova mesto in INDE, Koper

Neodvisna medijska platforma komunal.org v sodelovanju z Acerbic distribution ponovno organizira benefit nabirko, s katero iščemo podporo naših tovarišev in tovarišič, ki verjamejo v naš projekt, da si omogočimo produkcijska sredstva za naše poslanstvo (stojalo in rezervna baterija). Proizvajamo alternativne oziroma v gibanju utemeljene medijske vsebine. Smo aktivisti, vpeti v skupne boje, ki se radi igramo z medijskimi orodji. Verjemo, da s tem na svoj način prispevamo k antifašistični, antirasistični, antiseksistični borbi ter hkrati podpiramo in soustvarjamo prakse, usmerjene k naprednim družbenim spremembam, iskanju novih rešitev za drugačne družbene odnose in življenje posameznikov in skupnosti.

Na tokratnem večeru bomo poleg predstavitve nekaj video novosti fokus usmerili na tekstovno produkcijo, prakso ki se v našem gibanskem prostoru vse preveč zanemarja. Tovariše, tovarišice in kolektive želimo spodbuditi h participaciji oziroma uporabi te naše platforme za širitev gibanjskih interpretacij in dokumentacij aktualnih dogodkov. Komunal.org je platforma, namenjena odpiranju vprašanj, dogodkov in perspektiv, ki so v drugih medijih bodisi drugotnega pomena bodisi popolnoma prezrti. Menimo, da je pomembno, da sami na različne načine beležimo svoje izkušnje, zgodbe na polju političnih bojev, saj s tem lažje razumemo svoje pozicijo v družbi, jo artikuliramo in transformiramo v moment opolnomočenja soborcev in sobork v skupnosti.

Drug del večera bo s svojo sveže-zlajnano dozo politične literature napolnil Acerbic distribution. Poudarek bo na predstavitvi nekaterih novih naslovov iz počasi rastočega svežnja knjižic lastne produckije, sicer pa bo na voljo tudi običajna kolekcija knjig iz anarhističnih oziroma drugih radikalnih tokov. Želja je, da bi nekje vmes odprli tudi prostor za kolektivni razmislek o naslednjih založniških podvigih sredi napredovanja procesov družbenega opustošenja. Ni pa za to nobenih garancij.

Pridi in se nam pridruži!

Z iskricami v očeh,
ustvarjamo bodočnost!

Na dogodku bo na voljo celotna knjižna in pamfletna kolekcija Acerbic distribution.

3. Lastna produkcija

Varnost proti ljudem: vizija evropske blaginje (Balkanska ruta 2015-16) je najnovejša publikacija v založbi Acerbic distribution. Obširen tekst na 64 straneh prinaša razmislek in analizo dogajanja na Balkanski migracijski poti v zadnjem letu. Njegovega nastanka ni vodila pretenzija, da bi podali dokončno analizo, temveč predvsem potreba po zapisu neke specifične izkušnje iz časa, ko je situacija, v kateri je vzniknila – nenadno široko odprtje in nato zapiranje Balkanske rute -, že dolgo

tega potisnjena v sfero spominov, pogosto pa tudi intimnih travm. Sveže stiskano bo prvič na voljo na dogodku 21.10.2016.

Acerbic distribution je v času od zadnje dopisnice finančno podprl film naše dolgoletne tovarišice Liad Hussein Kantorowicz Nodemocracy HERE (25 min). Tema kratkega filma je politična dominacija, dokumentira pa interaktivni performans, ki je bil izveden na dan volitev. Performans je raziskoval pomene ‘pristanka’ in ‘svobodne volje’, ki sta pogosta v BDSM kontekstu, in ju uporabil v kontekstu volilne demokracije in javnih političnih postopkov. Trailer si je možno ogledati tu: vimeo.com/178736945, plan pa je, da si bo film v celoti možno ogledati v roku nekaj mesecev tudi v naših lokalnih avtonomnih prostorih.

Avtonomna Tovarna Rog odpira možnost prihodnosti je tekst, ki je nastal neposredno po nasilnem napadu paravojaške enote varnostnikov Valina (z neonacisti v svojih vrstah), ki se je po navodilih župana Jankoviča zgodil na začetku poletja. Tekst na spletu objavlja komunal.org, tiskano verzijo pa je izdal Acerbic distribution. Podarek iz teksta, katerega pomen so dogodki vročega Rogovskega poletja, ki so sledili njegovi uspešni obbrambi, zgolj potrdili:

Pogoj zanjo so bila številna srečanja, na katerih smo v vseh teh letih gradili odnose tovarištva, ponovno pa smo v ključnem momentu – kot pred meseci na Kotnikovi, ko smo fizično zaustavili vstajo sovraštva in ksenofobije – potrdili, da si dejansko lahko zaupamo. Zmožnost in voljo za delovanje na tej ravni je potrebno ohraniti tudi v prihodnje in medtem ko trajajo procesi pogajanj na drugih ravneh, ne smemo pozabiti, da do Tovarne Rog in njene avtonomije nismo prišli prvenstveno preko pogajanj z oblastmi, niti zaradi tega, ker smo simpatični in lepo oblečeni ter obvladamo jezik tehnokratov.

ekipa Acerbic distribution

Ljubljana, Koper, oktober 2016

** To je spletna verzija dopisnice, ki se od originalne razlikuje v tem, da v njej manjkajo standardni predstavitveni podatki, kontakt in še nekatere trivialije, ki so dostopni drugje na strani **

Šestnajsto neredno in neuradno poročilo Acerbic distribution o stanju stvari

1. Ukiniti pogoje vojne

2. DOGODEK: Zadnji poskus, da preživimo vse to, 28. februar 2016 v A-Infošopu

3. Acerbic na poti

4. Lastna produkcija

1. UKINITI POGOJE VOJNE

Dodobra ponotranjeni procesi opustošenja družbe v zadnjem času privzemajo nove prakse, nova upravičenja in nove legalne podlage. Še nedolgo nazaj smo imeli krizo, varčevalne ukrepe in zategovanje pasov ter v njihovi službi uničevanje institucionaliziranih oblik družbene solidarnosti. Medtem, ko politika oblasti v tem oziru ostaja enako krizna in to ne glede na občasno promoviran spektakel gospodarske rasti, je njena piarovska sekcija uspela vsiliti najprej nove obraze, nato pa tudi novo politično naracijo, ki je toliko bolj učinkovita, kolikor bolj agresivno opušča celo podobe politike, na katerih je v zadnjih desetletjih gradila svojo legitimnost. Ekonomska kriza se je tako umaknila migrantski krizi, na njeno mesto pa bo, ne da bi točno zmogli določiti kdaj, kmalu stopila vojna. Glede na to, da je slednja inherenten del in temeljno orodje gospostva kapitala, nas njen ponoven prihod v našo bližino in naša življenja pravzaprav ne bi smel prav nič čuditi.

Pri spremembah na ravni dominantnih političnih podob gre za še nekaj več kot zgolj za novo pregrinjalo iste politike. Dejansko živimo sredi spreminjajoče se politične krajine, toda novosti in vzrokov zanje ne gre iskati na površini podob sovraštva, ki jih elite širom Evrope tako ubrano lansirajo, temveč v potrebi teh istih elit po ozračju agresije in strahu. Ni namreč res, da ljudje, ki v čolnih, peš ali drugače iščejo svojo prihodnost v Evropi, predstavljajo varnostno grožnjo, za soočenje s katero je potrebno zaradi objektivne narave in obsega te grožnje nadgraditi sisteme nadzorovanja celotnih populacij in usmerjanja njihove pozornosti. In vendar se nadzorne točke množijo, meje med državami militarizirajo, zidovi gradijo, trgovci z rezalno žico in ostalimi tehničnimi ovirami pa uživajo v festivalu, ki ga bodo še dolgo pomnili. Vse to ob bučni propagandi vseh vrst uradnih in neuradnih akterjev, ki v en glas zlovešče vzklikajo: veljavne pravice ljudi moramo odmisliti.

Nismo šli spat v času vsesplošne družbene krize in se nato zbudili v povsem novem svetu, v času migrantske krize, kakor nas želi prepričati uradni jezik dneva. Včerajšnja kriza je še vedno tu in nas neposredno ropa pogojev za dostojanstveno življenje, nekatere med nami tudi v iskanje življenjskih priložnosti daleč stran od mest in vasi, v katerih smo odrasli ali živeli prej. Skozi to opustošenje pelje pot do razumevanja političnega pomena spektakla migrantske krize. Ljudje, njih milijon, dva milijona ali pa deset milijonov, ki tako kot vsi ostali raziskujejo možnosti življenja, niso kriza. Nekateri bežijo iz vojne, drugi (včasih tudi isti) sestavljajo rebuse in podobne dolgočasne uganke, tretji želijo nadaljevati študij botanike, četrti se morda borijo z depresijo. So marsikaj, toda nič na njih in njihovih dejanjih jih ne dela za tvorce krize. V svetu, ki še vedno trpi zaradi ogromnih družbenih stroškov vsiljenega zategovanja pasov, ki jih je ustvarilo prisilno reševanje akterjev divjega plesa finančnih specialistov, bomo pa že menda zmogli identificirati razliko med resnično krizo in njeno podobo! Tisto, kar te konkretne ljudi dela za podobe krize, je ogromna investicija oblasti EU v to, da uporabi te podobe kot bistveni element njene aktualne komunikacijske strategije v zvezi z učinki njene lastne politike opustošenja: oblast tako končno prizna dejanskost tega opustošenja, toda to naredi tako, da ga v spektakelskem saltu-mortale najprej prestavi v prihodnost, nato odgovornost zanj pripiše “migrantom”, da bi se nato ta ista oblast lahko predstavila kot edina linija obrambe pred realizacijo te grozljive podobe prihodnosti. Prav zares, tudi v svetu, ki je bil resnično postavljen na glavo, je lažno lahko moment resničnega.

Za veliko večino ljudi je razkorak med izpričanimi cilji oblasti in realnimi učinki njenih politik otipljiv na vsakem koraku. Njegovi izrazi niso zgolj redne vstajniške eksplozije naše dobe, o njem pričajo tudi uspešni volilni projekti zadnjih let, katerih jedrna propagandna strategija je bila ravno v verifikaciji tega istega razkoraka in nato kanaliziranje neizogibne sprostitve družbenih sil v isti stari projekt utrjevanja primata obstoječih političnih mehanizmov. Isti stari projekti ali ne (možnost, četudi še tako majhna, nepredvidenih preskokov vendarle obstaja), do volilnih uspehov jih poganjajo globoke in realne napetosti v družbi, ki predhajajo in preživijo vsako kampanjo tega tipa. Ni čudno, da so strateški servisi vladajoče elite prišli do spoznanja, da nadaljevanje njenega gospostva potrebuje novo ideološko prenovo in nov niz kaznivih dejanj, sicer bo kmalu samo ogroženo.

In tu na prizorišče stopi nova-stara zaveznica vseh ogroženih tiranov zgodovine: varnost. V družbi, ki jo koljejo napetosti, kjer narašča revščina, kjer ni več enega samega političnega akterja na celo najbolj obskurnih pozicijah moči, ki bi premogel kanček kredibilnosti, je potrebno politični prostor zožiti, sicer se kot vladajoči razred znajdeš v resnih težavah. Kako se tega lotiti v družbi, ki še goji spomine na stremljenja nekih drugih časov? Težke preizkušnje zgodovine so orodjarno avtoritarnih režimov bogato založile s preizkušenimi orodji: vulgarna propaganda, izredne razmere, kriminalizacija najbolj običajnih praks kot so potovanje ali solidarnost, množična zapiranja, vzpostavitev militariziranih con tam, kjer so bila prej zgolj polja in reke, vzpostavitev izdatno razčlenjenega režima hierahiziranja tistih, ki so jim zaradi te ali one osebne okoliščine odmišljene človekove in druge pravice, siromašenje jezika in trolanje. In ker sodobni režim terorja, ki ga je sedaj odkrito za svojega vzela Evropska unija, svojo prav nič poetično upravičenje črpa iz prihodnosti, ima v sebi vgrajeno potrebo po nenehni eskalaciji, katere neizogibni in uničujoči učinki bodo kmalu teror, ki je že v teku, za nazaj potrdili kot preventiven ukrep, ki je bil vedno edina možna opcijo. Sredi opustošenja neoliberalizma lastnikom sveta ne bo težko odvreči še zadnjih ostankov humanistične prtljage, ki je v prejšnjih časih po mnenju teh istih lastnikov tako omejevala razvoj produktivnih sil družbe.

“Migrantska kriza” je ime oblasti za fazo prehoda med režimom zategovanja pasov in režimom vojne. Edina pot za blokiranje tega prehoda pelje skozi ukinitev pozicije, s katere je oblast svojo naracijo in svoje postopke zmožna vsiliti kot edine veljavne, kar hkrati odpravlja tudi režim zategovanja pasov. Rečeno drugače: edino, kar lahko razkroji procese, ki širijo domeno avtoritarnega upravljanja, je ukinitev monopola kapitala nad upravljanjem s pogoji družbenega življenja.

Te besede se morda zdijo pretirane, toda takšne se zdijo zgolj zato, ker za svoje izhodišče jemljejo idejo, izbrisano iz spektakelskega jezika, da smo kot politične skupnosti ne glede na vse zmožni intervenirati in spremeniti tok zgodovine. Nismo nemočne figure na šahovnicah močnih, kot nas na vsakem koraku prepričujejo uradni govorci oblasti.

Sredi viharja je potrebno najti mir. V času vojne je edini sprejemljiv mir možen znotraj gibanja, ki ukinja pogoje vojne.

2. DOGODEK: Zadnji poskus, da preživimo vse to

Kdaj: 28. februar 2016

Kje: A-Infošop, Metelkova mesto

Ponovno je na vrsti tradicionalna zimska čajanka z Acerbic distribution, ki bo tokrat potekala pod geslom Zadnji poskus, da preživimo vse to. V osrednjem delu programa bomo predstavili nekaj zadnjih drobnih podvigov, predvsem pa si želimo odpreti prostor ne samo za kovanje načrtov za prihodnost, temveč že tudi narediti korake k njihovi realizaciji. Obdobje prehoda od krize do vojne, ki ga politične elite vešče ogrinjajo v pregrinjalo upravljanja z migrantsko krizo, namreč najdeva številne ne samo avtentične, temveč tudi zoprno lucidne artikulacije daleč stran od reflektorjev politične modne revije. Te pa je potrebno prepoznati in organizirati, sicer se razreščijo ob nenehnem zapornem ognju lastnikov zgodovine. Tako kot se ob srečanju s časom raztreščijo stremljenja tistih, ki ne uspejo najti sostorilcev v igri iskanja možnosti za življenje onkraj spon vse bolj zaprte družbe.

S tem v mislih Acerbic distribution še naprej želi biti orodje v rokah tistih, ki ga znajo in želijo uporabiti. V času, ko vladajoča politična klika, ki v svojih propagandnih sporočilih govor o nujnosti zategovanja pasov zamenjuje z govorom o nujnosti varnostnih zahtev, pripravlja teren za ogromno dodatno mobilizacijo družbenih resursov za potrebe režima ločevanja, kontrole, strahu in nasilja, bo namreč pomembno ohraniti spomine na svobodo. Potrebno jih bo zapisati, skrivati in predvsem jemati resno, navkljub vsesplošni zapovedi, da to več ni opcija. To je klasični teren Acerbic distribution in tokratnega srečanja ob čaju, knjigah, knjižicah, z malo sreče pa se bo našel tudi kakšen piškot ali kolač.

Na čajanki bo na voljo celotna knjižna in pamfletna kolekcija Acerbic distribution.

3. Acerbic na poti

V zadnjih mesecih smo obiskali prestolnico obdobja nemirov in eno od plaž, kjer gojenje obetov boljšega življenja še niso obravnavani kot zločin proti ustavnemu redu. Nekateri med nami smo se drugače zadrževali predvsem v mestu, ki je bilo uničeno v enem od prejšnjih pohodov sil napredka in civilizacije. Nekateri drugi med nami pa so bili v mestu, katerega gospodarji so nad vsem tem uničenjem vestno bdeli. V vsakem primeru nič kaj primerni kraji za gojenje iluzij o napredku zgodovine v smeri širjenja prostorov svobode in blaginje.

4. Lastna produkcija

Jedro Acerbic produkcije trenutno še vedno sestavljajo klasike: dva pomembna in nova prevoda situacionističnih tekstov ter programski tekst Zadruge Urbana o deinstitucionalizaciji vrtičkarstva. Arhivsko (in še vedno aktualno) sekcijo tvorita knjižica anarhističnih dokumentov iz časa vstaje v letih 2012-13 in zbirka tekstov na temo kriminalizacije, politični izziv naše neposredne sedanjosti pa Razmislek po shodu v Gorici. Sekcija za jezike je za angleško-beročo javnost priredila Glasove iz vstaje pod naslovom Voices of the Uprising.

** To je spletna verzija dopisnice, ki se od originalne razlikuje v tem, da v njej manjkajo standardni predstavitveni podatki, kontakt in še nekatere trivialije, ki so dostopni drugje na strani **

Če sam zgolj zavrneš sleherni predlog, ne da bi se konkretno angažiral v iniciativi, ki ne prinaša tveganja, potem se ne nahajaš na nič manj krhkem terenu kot tisti, ki zagovarja ravno obratne argumente od tvojih. Herodot

Petnajsto neredno in neuradno poročilo Acerbic distribution o stanju stvari

1. Novi tereni življenja
2. DOGODEK: Ne oklepaj se starega sveta, 14. februar 2015 v A-Infošopu
3. Acerbic na poti
4. Lastna produkcija

1. Novi tereni življenja

Eno od osnovnih protislovij vztrajanja na okopih radikalne imaginacije je v zadnjem času razvilo novo moč: razvoj dogodkov vsepovsod potrjuje naše teze, analize in naracije, nikjer pa ne najdemo moči, da bi vztrajali pri njihovem prevajanju v kolektivne in praktične napore, okoli katerih bi se avtonomna politična skupnost ne zgolj reproducirala, temveč bi uspelatudi izzvati realna razmerja sil v družbi. Naša zmožnost iskrenega soočenja s tem protislovjem bo določila prihodnost naših političnih projektov – tako že obstoječih kot tistih, katerih možnosti si šele želimo začeti raziskovati. Nič manj pomembno pa bo ta zmožnost ključno vplivala tudi na nekatere najbolj intimne vidike naših življenj. Morebitni pretekli, posamični in začasni uspehi ne dajejo nobenih garancij za uspešno soočenje s tem protislovjem. Če že, so izkušnje ravno obratne – v patološkem strahu pred izgubo skupnosti – kakršnekoli že – lahko vse prelahko zanemarimo ravno tiste mehanizme, prakse in principe, okoli katerih se neka odprta, mnogotera in politizirana skupnost šele vzpostavlja kot skupnost, ki je sočasno sposobna intervenirati v družbo, navznoter pa vzpostavljati prostore učenja in zaupanja.

Dvojni splet napredovanja opustošenja družbe in toka časa, ki nas ne dela nič mlajše, za skupnosti, ki se zadovoljijo zgolj z iluzijo, da obstajajo, pušča zgolj eno prihodnost: počasen razkroj še tistih impulzov in praks, ki v nas uspejo predramiti radost in odločnost ter jih investirati v kolektivne politične projekte. Pomembno je torej prepoznati moment, ko prostori, v katere toliko investiramo, prenehajo biti prijetni prostori so-učenja, druženja in raziskovanja, temveč začnejo tudi sami spominjati na družbo okoli nas: postanejo odprt poligon za trenutno kompenziranje osebnih travm, ki jih v tako izdatnih količinah proizvaja ta družba, toda na načine, ki zgolj podvajajo destruktivnost sveta, katerega si tako močno želimo spremeniti. Namesto, da bi vsaj v avtonomnih prostorih raziskovali možnosti pretvarjanja naših šibkosti v moč, pogosto občutke negotovosti, krivde in ne-vrednosti povsem v skladu z uradnimi zapovedmi ideologije kapitalističnega reda spretvarjamo v vzorce pasivne agresije, tekmovalnosti in hierarhizacije. In seveda alkoholizma.

Priznanje lastne šibkosti in iskrenost sta predpogoja gradnje kakršnekoli skupnosti, ki jo je vredno graditi. Tudi takšne, ki jo poganja radikalna imaginacija temeljne preobrazbe družbe. Zgodovina se dogaja tudi brez nas.

2. DOGODEK: Ne oklepaj se starega sveta, 14. februar 2015 v A-Infošopu

V skladu s karnevalskimi časi bo tokratna tradicionalna čajanka z Acerbic distribution potekala pod geslom Zamaskiraj se in se zaljubi v svobodo! Glavna točka tokratne čajanke bo uradna predstavitev anarhističnega poziva k akciji Spremeniti vse, kateri pa bo sledila predstavitev zadnjih drobnih podvigov in načrtov za prihodnost. Na voljo pa bo tudi celotna knjižna in pamfletna kolekcija Acerbic distribution, vključno z nekaterimi svežimi lastnimi izdajami. Več o projektu Spremeniti vse na: http://crimethinc.com/tce/slovensko/. Specialno vabilo na dogodek: http://program-infoshop.blogspot.com/2015/02/predstavitev-distribucija.html.

3. Acerbic na poti

V zadnjih mesecih smo bili v najvišjem gorovju na svetu, se potikali po relativno popularnem vulkanskem otočju in imeli priložnost porajajočo se metropolo začutiti sredi res zoprno temačno-vlažne zimske odrevenelosti. Figurativne in dejanske. Bila so srečanja, drobni projekti, ki so bili realizirani in nekateri drugi, ki to nikoli ne bodo. Gledano v celoti: našega časa nismo povsem zapravili. Smo bili pa blizu.

4. Lastna produkcija

Acerbic je v zadnjem letu na noge postavil skromno serijo lastne produkcije, za katerega se nadejamo, da je zgolj znanilo časov, ki šele pridejo. (Razen če je zgodovina ne bo zabeležila kot labodji spev časov, ki so že mimo). Med to produkcijo še posebej izpostavljamo dva pomembna in nova prevoda situacionističnih tekstov ter programski tekst Zadruge Urbana o deinstitucionalizaciji vrtičkarstva.

A) Situacionistična Internacionala: Zaton in propad spekakelsko-blagovne ekonomije(originalni naslov Le déclin et la chute de l’économie spectaculaire-marchande, 1965). Eden od temeljnih situacionističnih tekstov, ki tudi petdeset let po svojem nastanku ni povsem izgubilo na svežini in uporabnosti. Kar tudi ni presenetljivo, saj družbena situacija, ki je podlaga zanj, tudi danes nikakor ni presežena. Nemiri v Londonu in Fergusonu in še kje so dober pokazatelj. Za pokušino kratek odlomek:

Upor v Los Angelesu je bil upor proti blagu, proti svetu blaga, v katerem so delavci-potrošniki hierarhično podrejeni merilom blaga. Črnci Los Angelesa sodobno kapitalistično propagando in njeno reklamiranje obilja jemljejo dobesedno. V tem so podobni mladim delinkventom v vseh razvitih državah, le da so bolj radikalni, saj to počnejo kot del razreda brez prihodnosti, kot del proletariata, ki, kar zadeva možnosti za integracijo ali napredovanje, ne more verjeti v nikakršno bistveno spremembo. Predmete, ki so vsepovsod na ogled in so zgolj abstraktno dosegljivi, želijo posedovati sedaj, saj jih želijo uporabljati. S tem zavračajo njihovo menjalno vrednost in torej blagovno realnost, ki je hkrati kalup, motivacija ter končni cilj in v kateri so vse razvrstitve že vnaprej določene. Preko kraje in daru ponovno odkrivajo uporabo, ki izpodbija zatirajočo racionalnost blaga ter razkriva njegove odnose in samo njegovo produkcijo kot arbitrarno in nepotrebno. Plenjenje okrožja Watts je bila najbolj neposredna realizacija izkrivljenega načela: “Vsakemu glede na njegove lažne potrebe” – potrebe, ki jih določa in proizvaja ekonomski sistem, ki ga ravno sam akt plenjenja zavrača. Toda tedaj, ko ljudje to obilje vzamejo dobesedno in se ga polastijo neposredno, namesto da bi ga večno zasledovali v tekmi odtujenega dela in ustvarjanja vedno novih družbenih potreb, se začnejo dejanske želje izražati v veselem praznovanju, igrivi afirmaciji, v potlaču destrukcije. Ljudje, ki uničujejo blago, s tem izražajo svojo človeško večvrednost nad blagom in s tem prekinejo s podrejanjem arbitrarnim formam, ki so si nadele podobo njihovih potreb. Plameni Wattsa so pogoltnili sistem potrošnje. Ljudje, ki imajo izklopljeno elektriko ali je sploh nimajo in kradejo ogromne hladilnike, so najboljša podoba laži obilja, ki je postala resnica v igri. Ko blago enkrat ni več kupljeno, postane blagovna produkcija odprta za kritiko in predrugačenje v vseh svojih posamičnih pojavnih oblikah. Zgolj če se zanj plača z denarjem, je spoštovano kot občudovanja vreden fetiš in kot statusni simbol v svetu preživetja.

B) Situacionistična Internacionala: O bedi študentskega življenja: z ekonomskega , političnega, psihološkega, seksualnega in predvsem intelektualnega vidika, s skromnim predlogom za njegovo izboljšanje (originalni naslov: De la misère en milieu étudiant: considérée sous ses aspects économique, politique, psychologique, sexuel et notamment intellectuel et de quelques moyenspour y remédier, 1966. Nova izdaja razvpitega pamfleta, ki je ključno prispeval k oblikovanju terena, na katerem se je odvijal revolucionarni spopad konec šestdesetih let v Evropi. Prevod spremlja tudi posebej za to izdajo spisan uvodni tekst. Droben izsek:

Pobirajoč drobtine prestiža, ki padajo z mize univerze, je študent še vedno zadovoljen, da je študent. Prepozno. Mehanično in specializirano izobraževanje, ki ga je deležen, je prav tako degradirano (glede na prejšnjo stopnjo splošne buržoazne kulture) kot njegova intelektualna raven, saj moderni ekonomski sistem zahteva množično produkcijo neizobraženih študentov, ki so nezmožni razmišljanja. Univerza je postala institucionalna organizacija nevednosti; sama ‘visoka kultura’ se je razkrojila v ritmu serijske proizvodnje profesorjev, ti profesorji pa so vsi kreteni, katerih večino bi izžvižgalo že srednješolsko poslušalstvo. Toda študent vse to ignorira in še naprej s spoštovanjem posluša svoje gospodarje, zavestno izgublja ves kritični duh in se potaplja v mistično iluzijo ‘biti študent’, torej biti nekdo, ki je resno predan učenju resnih stvari in to v upanju, da mu bodo profesorji na neki točki zaupali končno resnico sveta. Prava menopavza duha. Prihodnja revolucionarna družba bo ves trušč predavalnic obsodila kot čisti in družbeno škodljivi hrup. Že zdaj ‘biti študent’ ni nič drugega kot neokusna šala.

C) CrimethInc.: Nov teren boja (v originalu: Fighting on the New Terrain, 2010). Ponatis prevoda iz 3. številke revije Avtonomija:

Eskaliranje konflikta je tvegano početje: takoj ko pritegnemo pozornost države, moramo igrati na vse ali nič in pri tem skušati mobilizirati dovolj veliko podporo ljudi, ki bi nam omogočila odvrniti neizogibni nasprotni napad. Vsakim nemirom mora slediti še bolj široka javna kampanja, ne pa umik na obrobje – v pogojih reakcije in represije je letvica postavljena precej visoko.

D) Zadruga Urbana: (De)institucionalizacija vrtičkarstva, 2014. Osnovni pripomoček za vse vrtičkarje, ki se ne počutijo dobro pod okriljem nevladnih ali mestno/državnih iniciativ. Sedaj tudi v angleškem prevodu!

Mehanizmi integracije delujejo brezhibno. Če ljudje igrajo po pravilih, ki jih diktira oblast, dobijo raznovrstne priboljške. Če vstopijo v kultiviran dialog z občinskimi veljaki, dobijo zemljo, če se znajo lepo izražati, dobijo pet minut slave na nacionalni televiziji in še deset na simpoziju o dobrih praksah na kakšni fakulteti, če pa so pripravljeni namesto produktivnega dela na vrtu ta čas nameniti delu za računalnikom, jim kakšen cent izpljune tudi Evropa.

Še vedno velja, da se nekaterim “zdi dobra ideja nekaj svojega časa nameniti tovrstni neblagovni produkciji, ki ni na noben način vpet v dominantne krogotoke kapitala in moči. Kolektivno prevajanje tako kot vsaka oblika družbene produkcije vedno pomeni tudi vzpostavljanje nekih relacij. Na nas je, da se odločimo, kakšne te bodo.” 

ekipa Acerbic distribution

Ljubljana, Berlin, februar 2015

** To je spletna verzija dopisnice, ki se od originalne razlikuje v tem, da v njej manjkajo standardni predstavitveni podatki, kontakt in še nekatere trivialije, ki so dostopni drugje na strani**

Štirinajsto neredno in neuradno poročilo Acerbic distribution o stanju stvari

1. DOGODKI: Acerbic na mini alternativni tržnici in predstavitev novih publikacij, Metelkova mesto,  10.-11. september 2014

Dogodkov je več, zato svetujemo pozorno branje!

I. Acerbic na tržnici Zadruge Urbane

Kdaj: sreda, 10.9.2014 in 11.9.2014 od 17h naprej

Kje: pred Menzo pri Koritu, Metelkova mesto

“Mini alternativna tržnica bo potekala na pobudo Zadruge Urbane – male urbano-agrarne platforme. Na njej bo mogoče dobiti oz. zamenjati krompir, hruške, slive, šnops, marmelade, čaji… Dobrodošli vsi, ki bi radi delili svoj presežek, ga zamenjali ali si nabrali jušno zelenjavo. Pozivamo vse k samoiniciativnemu sodelovanju s svojo distribucijo ali zgolj nabiralništvom.”

Kdaj: četrtek, 11.9.2014 ob 20h naprej

Kje: A-Infoshop, Metelkova mesto

Acerbic je čez poletje skupnostne resurse organiziral za potrebe izdajanja nekaterih novih publikacij, katerih vsebino in fokuse so v marsičem oblikovali burni časi, ki so za nami. Namen je predstaviti posamezne publikacije in razloge zanje in v primeru interesa preti na kovanje novih konkretnih narčtov za naprej.

Za pokušino zgolj seznam svežih izdaj:

• Zaton in propad spektakelsko­blagovne ekonomije, Situacionistična Internacionala, 1965.
• O bedi študentskega življenja (…), Situacionistična Internacionala, 1966.
• Onkraj preteklosti ­ za nove pravice: če ne moremo živeti, ne bomo delali, N17, 2012.
• Dolgotrajni aktivizem in preprečevanje izgorelosti, 2012.
• Nov teren boja, CrimethInc., 2010.
• Zadruga Urbana, Deinstitucionalizacija vrtičkarstva, 2014.
• Glasovi iz vstaje, FAO, 2014.
• Kriminalizacija življenja: dva zapisa o razmerju med kriminalizacijo protestov in družbenim opustošenjem, 2014.

Upanje in želja je, da se bo pogovora udeležilo tudi kar največ ljudi, ki so na kakršenkoli način prispevali k tem izdajam. Morda se bo srečanje razvil v spontan žur z določimi benefit implikacijami za nadaljevanje acerbičnega projekta (tudi finančne narave).

** To je spletna verzija dopisnice, ki se od originalne razlikuje v tem, da v njej manjkajo standardni predstavitveni podatki, kontakt in še nekatere trivialije, ki so dostopni drugje na strani **

Trinajsto neredno in neuradno poročilo Acerbic distribution o stanju stvari

1. [vnesi naslov; nekaj v zvezi z neurjem, zatišjem in vrnitvijo depresije]

2. DOGODEK: gostija z Acerbic, Socialni center Rog, 21. december 2013

3. Acerbic ekipa na otoku

4. Osvežena ponudba in precej novosti

5. Lastna produkcija – nov prevod

1. [vnesi naslov; nekaj v zvezi z neurjem, zatišjem in vrnitvijo depresije] V dopisnici #10 smo pred več kot enim letom v začetku novembra zapisali, da je deželo “že dolgo tega povsem preplavila apokaliptična zavest. Na vsakem vogalu se drenjajo dežurni preroki propada in bede. Nenadoma so vsi ugotovili, da kapitalizem ni ok in da politične zvezde, ki vsak dan gledajo iz vseh vrst medijev, niso ravno garant blaginje.“ Nedolgo zatem je ustvarjalna moč zgodovine z vso silo treščila v pokrajino, ki je bila še malo prej potopljena v depresijo in občutek breizhodnosti. V nekaj dneh so ljudje začutili, da vendarle obstaja prihodnost in da ta lahko leži tudi onkraj obstoječe družbene ureditve. Nemudoma se je za to situacijo, ki je ni nihče pričakoval, le redki pa so bili sposobni prepoznati njene resnično produktivne razsežnosti, uveljavilo poimenovanje vstaja. Elite so razumele lucidnost tega spoznanja in se iskreno ustrahovane v tistih tednih vstajniške situacije zaprle v svoje dvorce ter obdale s kordoni plačanih nasilnežev. Situacija je leto kasneje precej drugačna in sicer še vedno vsepovsod prisotna “vstaja” se danes ne nanaša več na neko povsem novo in odprto situacijo, katere ključni politični pomen je razkrajanje vladajoče ideologije in odpiranje možnosti severozahodnega prehoda do temeljnih družbenih sprememb, temveč je v skladu z logiko spektakla že dolgo večinoma reducirana na še eno od orodij v rokah lokalnih političnih piarovcev. Tam nekje ob boku gospodarske rasti, trajnostnega razvoja in stimulativne davčne politike sedaj poslušamo o vstajniški stranki ali treh, o voditeljih vstaje, o najbolj vidnih organizatorjih vstaje in podobnih spektakelskih prikaznih. Vstaja je bila tako neizpodbitno avtentičen izraz zgodovinskega momenta, v katerega smo ujeti, da ne bo nihče, ki v letih, ki prihajajo pretendira na politično moč, zmogel brez sklicevanja nanjo in nadevanja – že sedaj močnjo luknjastih in obledelih – vstajniških oblačil. Toda pustimo najrazličnejše šarlatane in trgovce za svoj račun ob strani. V kolikor ne bomo uspeli skupaj in iskreno nasloviti občutkov razočaranja in nemoči, bo zgolj vprašanje časa, kdaj se bo tudi v sredine, kjer osvobajajoči potenciali vstajniške situacije navkljub vsem naporom še vedno niso klonili pred protiudarom nasilja žalitev, ki jih vsakodnevno producira kapitalizem, ponovno zalezla depresija in z njo povezan temeljno zvezan dvojec krhkosti in prikrite ali manj prikrite agresije. Čedalje težje bo zaupati tezi, za katero si vedno znova želimo, da bi jo bili sposobni še izdatneje preizkušati v praksi: ljudstvo, ki je sposobno v tako kratkem času sredi vsesplošne depresije in apatije zgenerirati toliko kreativnosti in sodelovanja, je sposobno tudi ostale vidike družbenega življenja organizirati drugače. In tudi mi kot del obstoječih skupnosti na marginah družbe smo lahko del tega procesa drugačne organizacije družbe. Ne dovolimo si, da to ponovno pozabimo.

Po vstajniškem neurju se spet soočamo s tistim, kar je v ozadju vsega: naslednja faza stiskanja krize je v polnem teku. Zadeva nas povsem osebno in velika verjetno je, da se bo kriza v prihodnje še bolj pokazala v rastoči negotovosti v osebnih odnosih, v napetih odnosih znotraj ali med upornimi kolektivi in v iskanju krivcev za probleme, ki se pogosto kažejo kot osebni ali karakterni, a so v resnici izraz splošne tenzije v družbi, ki se nezadržno razkraja ter kolektivne in osebne nezmožnosti, da bi jih kot take tudi prepoznali. Stres, ki je učinek splošnega družbenega opustošenja (“stres je v družbi zaradi bank” je prvi del lucidnega slogana iz zadnjih protestov), je nekaj, s čimer se moramo biti kot politična skupnost znati in upati soočati. Zato je toliko bolj pomembno vztrajati pri tem, da gradimo prostore, kjer svojega mesta nimajo agresija, vulgarno in vase zaprto zabavljaštvo in potrjevanje lastne vrednosti preko poniževanja drugih. To so vzorci, ki so sistematično vsiljevani s strani vladajoče ideologije in nič si ne obetamo od spontanega prevzemanja, vse pa od iskrenega tovarištva, ki razume, da nimamo vsi vedno najboljšega dne, in v okviru katerega lahko prispevamo po svojih zmožnostih in jemljemo po svojih potrebah.

Spomine na prihodnost, ki še lahko pride, nam pomagajo ohranjati in razvijati tudi knjige. Tiste o preteklosti, ki se še ni končala, one o idejah, ki jih vedno znova in vsepovsod neznani ljudje poskušajo spraviti v prakso ter tiste druge, ki se dotikajo najbolj intimnih vidikov naših življenj, strasti, bolečin in radosti. Acerbic distribution je del te zgodbe in tudi v teh nemirnih časih vabi k iskanju navdiha in zaupanja v izkušnjah vseh tistih drugih ljudi, ki so nekje drugje ali v nekih drugih časih iskali odgovore na podobna vprašanja.

2. Knjižna gostija z Acerbic distribution

Kdaj: sobota, 21.12.2013, od 16h naprej, hrana ob 19h, čaj vseskozi

Kje: Socialni center Rog (Trubarjeva 72, Ljubljana)

Zakaj: /vnesi ustrezno motivacijo/

Tudi v času, ko prevladujejo vseh vrst digitalni mediji in zavedajoč se vseh prednosti, ki jih prinašajo neotipljive oblike posredovanja in prebiranja tekstov, se nekateri še vedno z veseljem zakopljemo med otipljive strani anahronističnih nosilcev vednosti. Radi gledamo, vohamo in listamo potiskane pole papirja, pregledamo kazalo ter jih odpiramo nekje na sredini, kjer na označeni strani preverimo odstavek ali dva.

Vemo, da nismo sami, zato vas vse, ki se ljubezenskemu razmerju s čisto pravimi knjigami še ne mislite odpovedati, vabimo, da to počnemo skupaj.

Acerbic distribution se s knjižno in na realni hrani temelječo gostijo pridružuje sobotnim skupnostnim kuharskim popoldnevom Suboticam v Socialnem centru Rog, ki že celo zimo pestrijo naše jedilnike in družabnosti. Kar se knjižnega dela gostije tiče, je ta zamišljena kot priložnost za pregled aktualne knjižne ponudbe in prostor za izmenjavo novic o zanimivih in celo intrigantnih knjižnih novostih na radikalni politični sceni. Vse skupaj v neformalnem in sproščenem vzdušju, ki sam po sebi vzpodbuja pogovore o vseh zanimivih političnih in osebnih dogajanjih oziroma govoricah, ki jih v teh post-vstajniških časih ne manjka.

Tokrat v fokusu Acerbic distribution: Nanopolitics Handbook (How to think politics with and through the body?), Fragmenti anarhistične antropologije (nova izdaja knjihe Davida Graeberja – v slovenščini!), Avtonomija, feminizem in družbena reprodukcija (Silvia Federici, Leopoldina Fortunati, Giovanna Franca Dalla Costa…), V iskanju nove kompozicije (David Graeber, Franco ‘Bifo’ Berardi, Stevphen Shukaitis, Collectivo Situaciones, Angela Mitropoulos…), Pisanje lastne zgodovine (Gay Liberation, Bash Back!…), Gibanje Occupy, Prispevki iz zgodovine političnega radikalizma (David Gilbert in Weather Underground, Erich Muhsam, Black Mask & Up Against the Wall Mutherfucker). Še vedno je na voljo tudi zadnja 10. številka Rolling Thunder, anarhističnega časnika za nevarno življenje. Več o tem in drugem v živo tudi na gostiji!

Se vidimo v toplo zakurjenem socialnem centru ob čaju, večerji in dobrih knjigah!

3. Acerbic ekipa na otoku

V zadnjih mesecih je del ekipe skorajda obiskal Antifašisticni festival v Zrenjaninu, kjer je del programa ze tradicionalno bil namenjen anarhisticni literaturi. Ostali del ekipe se je deževnemu jesenskemu vremenu primerno odločilo za kulise, ki se taki klimi najbolj podajo in se odpravilo v London – ravno v času komemoracije klanja imenovanega 1. svetovna vojna. Še vedno drži, da je najboljši način, da se grozote kolonialnih zločinov ta, da se njim na čast pripravi primerno pompozne komemoracije. 16 millions of dead people can certainly appreciate the effort.

4. Osvežena ponudba

Acerbic se je od zadnje dopisnice vsebinsko okrepil, predvsem na račun tovariške donacije ekipe Active distribution, ki so pustili vso zalogo, ki je ostala od BASKa. To pomeni, da je na voljo precej knjig, ki se sicer po vseh verjetnosti ne bi nikoli znašle v Acerbic malhi, večina v enem ali največ treh izvodih. Še vedno velja, da je na voljo večja količine svežih izvodov desete številke anarhistične revije za nevarno življenje Rolling Thunder. V začetku jeseni pa je ekipo prijetno presenetila novica o tovarišu, ki se je na lastno iniciativo in brez naše vednosti na pohajkovanju po New Yorku oglasil na založbi Autonomedia in prinesel nekaj sveže literature. Dober zgled, po katerem se velja ravnati! To je bila tudi edina večja nova pridobitev v zadnjem času. Prioritete so bile začasno nekje drugje.

Po evropskih radikalnih prostranstvih se šušlja, da se nam v kratkem obeta obširna pošiljka sveže literature, a o tem več, ko bo kaj konkretnega za povedati. Ostanite budni!

5. Lastna produkcija

Acerbic slovesno razglaša izdajo prvega lastnega prevoda, ki bo prvič javno predstavljen na zgoraj omenjeni gostiji v Socialnem centru Rog v soboto 21. decembra 2013 (več zgoraj). Gre za tekst Zaton in padec Zaton in propad spekakelsko-blagovne ekonomije (Situacionistična Internacionala, 1965; originalni naslov Le déclin et la chute de l’économie spectaculaire-marchande). Za pokušino kratek odlomek:

Upor v Los Angelesu je bil upor proti blagu, proti svetu blaga, v katerem so delavci-potrošniki hierarhično podrejeni merilom blaga. Črnci Los Angelesa sodobno kapitalistično propagando in njeno reklamiranje obilja jemljejo dobesedno. V tem so podobni mladim delinkventom v vseh razvitih državah, le da so bolj radikalni, saj to počnejo kot del razreda brez prihodnosti, kot del proletariata, ki, kar zadeva možnosti za integracijo ali napredovanje, ne more verjeti v nikakršno bistveno spremembo. Predmete, ki so vsepovsod na ogled in so zgolj abstraktno dosegljivi, želijo posedovati sedaj, saj jih želijo uporabljati. S tem zavračajo njihovo menjalno vrednost in torej blagovno realnost, ki je hkrati kalup, motivacija ter končni cilj in v kateri so vse razvrstitve že vnaprej določene. Preko kraje in daru ponovno odkrivajo uporabo, ki izpodbija zatirajočo racionalnost blaga ter razkriva njegove odnose in samo njegovo produkcijo kot arbitrarno in nepotrebno. Plenjenje okrožja Watts je bila najbolj neposredna realizacija izkrivljenega načela: “Vsakemu glede na njegove lažne potrebe” – potrebe, ki jih določa in proizvaja ekonomski sistem, ki ga ravno sam akt plenjenja zavrača. Toda tedaj, ko ljudje to obilje vzamejo dobesedno in se ga polastijo neposredno, namesto da bi ga večno zasledovali v tekmi odtujenega dela in ustvarjanja vedno novih družbenih potreb, se začnejo dejanske želje izražati v veselem praznovanju, igrivi afirmaciji, v potlaču destrukcije. Ljudje, ki uničujejo blago, s tem izražajo svojo človeško večvrednost nad blagom in s tem prekinejo s podrejanjem arbitrarnim formam, ki so si nadele podobo njihovih potreb. Plameni Wattsa so pogoltnili sistem potrošnje. Ljudje, ki imajo izklopljeno elektriko ali je sploh nimajo in kradejo ogromne hladilnike, so najboljša podoba laži obilja, ki je postala resnica v igri. Ko blago enkrat ni več kupljeno, postane blagovna produkcija odprta za kritiko in predrugačenje v vseh svojih posamičnih pojavnih oblikah. Zgolj če se zanj plača z denarjem, je spoštovano kot občudovanja vreden fetiš in kot statusni simbol v svetu preživetja.

V zadnjem času se je tudi dodobra prebudila ideja, da bi končno realizirali novo izdajo razvpitega pamfleta Bede študenstkega življenja. Ta je v svojem času ključno prispeval k oblikovanju terena, na katerem se je odvijal revolucionarni spopad konec šestdesetih let. Pričakovati je, da bomo kmalu lahko poročajo o odločilnih premikih tudi na tej fronti.

Acerbic je tangencialno povezan tudi z nekaj manjšimi tiskovinami, ki so v zadnjem času vzniknile iz potreb naše skromne politične skupnosti:

1) Onkraj preteklosti – za nove pravice: če ne moremo živeti, ne bomo delali je tekst, ki “je nastal sredi novembra 2012 kot vmesni produkt diskusije, ki že dolgo poteka med nekaterimi samoorganiziranimi prekernimi delavci in delavkami. V njem izpostavljamo nekaj premislekov, za katere menimo, da bi bilo dobro, če bi jih skupaj razvijali dalje v širšem krogu. Tako na ravni vsepovsod potekajočih diskusij o strategijah upora zoper politike zategovanja pasov kot na ravni konkretnih praks, ki lahko odprejo možnosti za življenje ne samo onkraj horizonta zategovanja pasov, temveč tudi onkraj samega kapitalizma” (iz spremnega pojasnila).

2) Letak Dolgotrajni aktivizem in preprečevanje izgorelosti je posvečen razmisleku o izkušnji, ki je pogosta v aktivističnih krogih, a redko tudi ekplicitno naslovljena. Skromen prispevek k temu, da se to spremeni.

3) Letak Gradnja skupnosti v pogojih represije naslavlja trenutno prav tako izjemno pereče vprašanje sankcioniranja političnega delovanja s strani države preko mehanizmov finančnega izčrpavanja. Poziv k skupni diskusiji in samozaščiti.

Še vedno velja, da se nekaterim “zdi dobra ideja nekaj svojega časa nameniti tovrstni neblagovni produkciji, ki ni na noben način vpet v dominantne krogotoke kapitala in moči. Kolektivno prevajanje tako kot vsaka oblika družbene produkcije vedno pomeni tudi vzpostavljanje nekih relacij. Na nas je, da se odločimo, kakšne te bodo.” 

ekipa Acerbic distribution Ljubljana

december 2013

Dvanajsto neredno in neuradno poročilo Acerbic distribution o stanju stvari

1. Nova doba
2. Vsi na BASK – BAB 2013
3. Novi naslovi

1. Nova doba

Vsaj eno je postalo jasno: nadaljevanje istega ni opcija. To pa še ne pomeni, da obstajajo kakršnekoli garancije, da se bo nova doba, ki se počasi zarisuje na horizontu, izkazala za boljšo od kakšne druge, ki je v svoji efemernosti odprla nove linije organiziranja našoh življenj.

2. Vsi na BASK – BAB 2013 – http://www.a-federacija.org/bab2013/

Acerbic distribution bo ta vikend na BASKu. Najdimo se tam!

Posredujemo zadnji poziv:

3. Novi naslovi

V času od prejšnje dopisnice, smo dobili manjše število novih naslovo: izpostavljamo novo izdajo Minor Compositions o skvotiranju v Evropi (Squatting in Europe) in nekaj edicij od Elephant Editions, ki smo jih nalovili na sejmu v Zagrebu. 

4. Lastna produkcija

Zadnji meseci niso bili najbolj naklonjeni tovrstnim podvigom. Prepričani smo, da bo v kratkem bolje. Pred časom smo tako povabili k prevajanju teksta Le déclin et la chute de l’économie spectaculaire-marchande. Delo počasi napreduje in konec je že na obzorju. Sedaj bo treba najti način dokončne realizacije. Kar je vedno najtežji del celotnega procesa.

Še vedno velja, da se nekaterim “zdi dobra ideja nekaj svojega časa nameniti tovrstni neblagovni produkciji, ki ni na noben način vpet v dominantne krogotoke kapitala in moči. Kolektivno prevajanje tako kot vsaka oblika družbene produkcije vedno pomeni tudi vzpostavljanje nekih relacij. Na nas je, da se odločimo, kakšne te bodo.” 

ekipa Acerbic distribution
Ljubljana
23. maj 2013

** To je spletna verzija dopisnice, ki se od originalne razlikuje v tem, da v njej manjkajo standardni predstavitveni podatki, kontakt in še nekatere trivialije, ki so dostopni drugje na strani **

Enajsto neredno in neuradno poročilo Acerbic distribution o stanju stvari

1. Pred zatišjem po neurju

2. Osvežena ponudba

3. Lastna produkcija

4. BASK – BAB 2013 – opomnik

5. Kontakt, naročila in trivialije

6. Vzajemna pomoč

7. O Acerbic distribution

1. Pred zatišjem po neurju

V prejšnji dopisnici smo zapisali, da je deželo “že dolgo tega povsem preplavila apokaliptična zavest. Na vsakem vogalu se drenjajo dežurni preroki propada in bede. Nenadoma so vsi ugotovili, da kapitalizem ni ok in da politične zvezde, ki vsak dan gledajo iz vseh vrst medijev, niso ravno garant blaginje.“ Nedolgo zatem je ustvarjalna moč zgodovine z vso silo treščila v pokrajino, ki je bila še malo prej potopljena v depresijo in občutek breizhodnosti. V nekaj dneh so ljudje začutili, da vendarle obstaja prihodnost in da ta lahko leži tudi onkraj obstoječe družbene ureditve. Elite so razumele lucidnost tega spoznanja in se iskreno ustrahovane zaprle v svoje dvorce ter obdale s kordoni plačanih nasilnežev. Situacija je skoraj dva meseca kasneje že drugačna, a njeni osvobajajoči potenciali navkljub vsem naporom še vedno niso klonili pred protiudarom spektakla in njegovega nasilja. Ne vemo, kaj sledi, toda zapomnimo si: ljudstvo, ki je sposobno v tako kratkem času sredi vsesplošne depresije in apatije zgenerirati toliko kreativnosti in sodelovanja, je sposobno tudi ostale vidike družbenega življenja organizirati drugače. Ne dovolimo si, da to ponovno pozabimo.

Spomine na prihodnost, ki še lahko pride, nam pomagajo ohranjati in razvijati tudi knjige. Tiste o preteklosti, ki se še ni končala, one o idejah, ki jih vedno znova in vsepovsod neznani ljudje poskušajo spraviti v prakso ter tiste druge, ki se dotikajo najbolj intimnih vidikov naših življenj, strasti, bolečin in radosti.

Acerbic distribution je del te zgodbe in tudi v teh vstajniških časih vabi k iskanju navdiha in zaupanja v izkušnjah vseh tistih drugih ljudi, ki so nekje drugje ali v nekih drugih časih iskali odgovore na podobna vprašanja.

2. Osvežena ponudba

Acerbic je v skladu z napovedjo v prejšnji dopisnici uspešno oživil direktno navezo z ekipo CrimethInc. in se dokopal do večje količine svežih izvodov revije desete številke Rolling Thunder, ki je izšla jeseni. Na voljo je tudi izjemno omejeno število izvodov starih številk od #6 – #9.

To je bila tudi edina večja nova pridobitev v zadnjem času. Prioritete so bile začasno nekje drugje.

3. Lastna produkcija

Acerbic je tangencialno povezan z nekaj manjšimi tiskovinami, ki so v zadnjem času vzniknile iz potreb naše skromne politične skupnosti:

1. Onkraj preteklosti – za nove pravice: če ne moremo živeti, ne bomo delali je tekst, ki “je nastal sredi novembra 2012 kot vmesni produkt diskusije, ki že dolgo poteka med nekaterimi samoorganiziranimi prekernimi delavci in delavkami. V njem izpostavljamo nekaj premislekov, za katere menimo, da bi bilo dobro, če bi jih skupaj razvijali dalje v širšem krogu. Tako na ravni vsepovsod potekajočih diskusij o strategijah upora zoper politike zategovanja pasov kot na ravni konkretnih praks, ki lahko odprejo možnosti za življenje ne samo onkraj horizonta zategovanja pasov, temveč tudi onkraj samega kapitalizma” (iz spremnega pojasnila).
2. Letak Dolgotrajni aktivizem in preprečevanje izgorelosti je posvečen razmisleku o izkušnji, ki je pogosta v aktivističnih krogih, a redko tudi ekplicitno naslovljena. Skromen prispevek k temu, da se to spremeni.
3. Letak Gradnja skupnosti v pogojih represije naslavlja trenutno prav tako izjemno pereče vprašanje sankcioniranja političnega delovanja s strani države preko mehanizmov finančnega izčrpavanja. Poziv k skupni diskusiji in samozaščiti.

Pred časom smo tudi povabili k prevajanju teksta Le déclin et la chute de l’économie spectaculaire-marchande. Delo počasi napreduje in konec je že na obzorju. Sedaj bo treba najti način dokončne realizacije. Kar je vedno najtežji del celotnega procesa.

Še vedno velja, da se nekaterim “zdi dobra ideja nekaj svojega časa nameniti tovrstni neblagovni produkciji, ki ni na noben način vpet v dominantne krogotoke kapitala in moči. Kolektivno prevajanje tako kot vsaka oblika družbene produkcije vedno pomeni tudi vzpostavljanje nekih relacij. Na nas je, da se odločimo, kakšne te bodo.”

4. BASK – BAB 2013

Priprave na Balkanski anarhistični sejem knjig – Balkan Anarchist Bookfair 2013 so že v polnem teku. Srečanje, ki bo v Ljubljano pripeljalo ljudi od blizu in daleč, se bo zgodil na lep pomladni vikend ob koncu maja. Priložnost bo lepa, saj se bo po desetih letih sejem vrnil v kraj, kjer se je začel, pot pa ga je kasneje ponesla po celem Balkanu od Zagreba, Soluna, Sofije, Zrenjanina do Skopja. Možnosti za vključitev v proces je obilo. Kontakt: bab2013[at]riseup.net

ekipa Acerbic distribution

Ljubljana

21. januar 2013

** To je spletna verzija dopisnice, ki se od originalne razlikuje v tem, da v njej manjkajo standardni predstavitveni podatki, kontakt in še nekatere trivialije, ki so dostopni drugje na strani **

Deseto neredno in neuradno poročilo Acerbic distribution o stanju stvari

1. Sredi neurja
2. Lastna produkcija
4. BASK – BAB 2013

1. Sredi neurja

Deželo je že dolgo tega povsem preplavila apokaliptična zavest. Na vsakem vogalu se drenjajo dežurni preroki propada in bede. Nenadoma so vsi ugotovili, da kapitalizem ni ok in da politične zvezde, ki vsak dan gledajo iz vseh vrst medijev, niso ravno garant blaginje. Kar pa še ne pomeni, da jim večina ob prvi milozvočni besedi spet ne je iz roke. Marsikdo še vedno živi v utvari, da je edina težava v tem, da na pozicijah moči niso pravi ljudje. Politična imaginacija, analiza in artikulacija so bolj ali manj na psu povsod, razen na marginah. Še posebej hudo je pri vseh tistih, ki kraljujejo v institucionalnih oporiščih wanna-be levice. Ni čudno, da se večina, ujeta med nereflektirano nostalgijo in programirano mobilizacijo, vedno znova vsa nebogljena lovi za iste fantastične slamice v obliki volitev.

V našem skromnem krogu razglašamo, da ne nameravamo sodelovati v gradnji apokalipse in splošnega kolapsa. Aktualni procesi so nam še kako znani, toliko bolj, ker sta nas zgodovina in teorija že pred časom opremili s mehanizmi trganja ideoloških tančic vseh vrst. Glavna in enostavna resnica je, da se naša življenja, predvsem pa prihodnji pogoji naših življenj radikalno spreminjajo. Prostor se radikalno oži tako zaradi “objektivnih” dejavnikov kot fenomena samo-izpolnjujočih se prerokb.  Jasno je, da ne bo lahko. Toda, mar naj se kar predamo? Naj pademo v kremplje praznemu bentenju, nemočni jezi in depresiji, kakor nas prepričuje uradna ideologija z vedno polno zalogo po meri ukrojenih eskapizmov? Za to bo vedno še možnost, če nam vse ostalo spodleti. V centru viharja velja, da ustvarjanje oblik nove družbenosti ni več privilegij, kot se je to marsikomu zdelo do sedaj, temveč nuja. Sprejmimo jo in vidimo, če se da kaj iz tega kaj narediti. Stave so visoke, garancij pa nobenih. Ampak kaj drugega nam sploh preostane? Edina trenutno zamisljiva pot namreč vodi skozi zavestno in praktično preizpraševanje najbolj intimnih vidikov naših življenj. 

2. Lastna produkcija

V lastni režiji smo stiskali smo dve publikaciji. Mindful Occupation smo našli na netu. Naklada je majhna, ampak dovoljšnja, da se nadejamo nekega učinka na lokalno skupnost. Razlog za izbor je enostaven, saj se nam je zdelo, da bi se bilo dobro začeti javno pogovarjati o nekaterih temah, ki jih knjižica odpira. Nenazadnje imamo tudi pri nas že bogate izkušnje, ki resonirajo z aktivističnimi izkušnjami od drugod. Še posebej lanska sezona je potrebo po tovrstni razsežnosti političnega delovanja izdatno izostrila. Druga knjižica je Radical Education Workbook. Razlog za izbor je, da del ekipe poznamo in cenimo ter smo mnenja, da ta delovni zvezek ponuja dobra izhodišča tudi za tiste, ki o radikalnem izobraževanju razmišljajo v našem kontekstu. Obe publikaciji sta na voljo za donacije (glej tudi točko 8).

Pred časom smo tudi povabili k prevajanju teksta Le déclin et la chute de l’économie spectaculaire-marchande. Delo se je uspešno nadaljevalo in je skoraj končano. Sedaj bo treba najti način dokončne realizacije. Kar je vedno najtežji del celotnega procesa.

Še vedno velja, da se nekaterim “zdi dobra ideja nekaj svojega časa nameniti tovrstni neblagovni produkciji, ki ni na noben način vpet v dominantne krogotoke kapitala in moči. Kolektivno prevajanje tako kot vsaka oblika družbene produkcije vedno pomeni tudi vzpostavljanje nekih relacij. Na nas je, da se odločimo, kakšne te bodo.” 

3. BASK – BAB 2013

Prejeli smo informacijo, da je uradno potrjeno, da so se začele priprave na Balkanski anarhistični sejem knjig – Balkan Anarchist Bookfair 2013. Ta se bo zgodil na lep pomladni vikend ob koncu maja. Priložnost bo lepa, saj se bo po desetih letih sejem vrnil v kraj, kjer se je začel, pot pa ga je kasneje ponesla po celem Balkanu od Zagreba, Soluna, Sofije, Zrenjanina do Skopja. Kolikor razumemo, je možnosti za vključitev v proces obilo. Kontakt: bab2013[at]riseup.net

ekipa Acerbic distribution
Ljubljana, Berlin
xx. november 2012

** To je spletna verzija dopisnice, ki se od originalne razlikuje v tem, da v njej manjkajo standardni predstavitveni podatki, kontakt in še nekatere trivialije, ki so dostopni drugje na strani**

Deveto neredno in neuradno poročilo Acerbic distribution o stanju stvari

1. Acerbic a la deriva
2. Informacija o prevajanju

1. Acerbic a la deriva

Del Acerbic distribution se je v zadnjem času soočal s distopičnimi pokrajinami Londona in ob tej priliki bi rad delil nekaj iz turističnih prospektov nabranih vtisov. No, razen, če so bili ti nabrani kako drugače. London je mesto revolucionarjev v eksilu, srce teme, nikoli mesto zmage, vedno prostor srečevanja, lizanja ran in kovanja novih podvigov. Mesto, v katerem je Marx napisal Kapital, Kropotkin ustanovil časopis (ki še vedno izhaja), Malatesta koval zarote, celo Lenin je nekje v kotu judovskega anarhističnega socialnega centra znal molče srebati svojo obaro. Da ne omenjamo valov migracij, ki so naplavile revolucionarje in podžigale revolucionarno željo. Jidiš govoreči migranti proti sweat-shopom, irski pristaniški delavci proti šefom, vsi skupaj proti fašistom. Mesto, v katerem se je težje iti resnično svobodo govora in združevanja kot pridobiti investicijo tveganega kapitala za start-up s področja komodifikacije in privatizacije skupnega in v katerem so se po dolgem dolgem času lani prebudili študentje, poleti pa so mesto razsvetlili nemiri izključene in terorizirane mladine. Mesto, v katerem sodobne šole gradijo po principu panoptikoma, kjer imajo šole pripor, kjer so učenci tretirani kot grozeči roj kobilic, ki mu je treba najprej za vsako ceno vbiti disciplino. Da bi jim potem v glavo vcepili principe kompeticije, hierarhije in brutalnosti, torej veščin, ki so potrebne za preživetje v mestu, ki ne čaka nikogar. Prav zato lahko to mesto tako učinkovito orje ledino v novih in novih valovih podrejanja sveta destruktivni moči kapitala. Kjer so uradne table z imeni ulic (in še čem) v bengalščini, hebrejščini, kitajščini ali še v kakšnem drugem jeziku. V mestu, kjer je biti kolesar precej intenzivna izkušnja. Kjer se da preživeti z veliko denarja, da pa tudi brez njega. V mestu, ki je srce globalnega kapitalizma in hkrati nenehno v strahu pred tem, da bi karkoli zmotilo bleščečo podobo “najboljšega možnega sveta”. V mestu, ki je odlična zakladnica idej za pisce distopičnih romanov. V mestu, ki ima zelo korektno reko in celo nekaj hribovja. Ima pa tudi precej nezavidljivo podzemno železnico. In še vedno je to mesto, v katerem mrgoli ljudi, ki “ne morejo biti nikjer drugje.”

Bili smo na dogodkih, sejmih in konferencah. V socialnih centrih, ki so kmalu nato izginili, v skvotih, ki so izginili. Kjer zavest o tem, kako so prostori avtonomije začasni in krhki izhaja iz konkretne vsakdanje izkušnje. Govorili smo o sanjah in sedanjosti, o brutalnosti, lepoti in potencialnosti. O ljubezni. Gledali smo neme filme o Pariški komuni, brali knjige in se prisilili najti moč za soočanje z uničevalskim vrtincem, sredi katerega nas je naplavilo valovanje zgodovine. Predvsem pa smo se sprehajali.

Kar se uradnih relacij tiče smo utrdili tovariške odnose z Active distribution in navezali nove z Minor Compositions/Autonomedia.

Drug del Acerbic ekipe je jesen in del zime preživel v varnem zavetju sončne Rože Ognja (katalonsko: Rosa de Foc). Po večmesečni prostovoljni izolaciji, desetinah prebranih knjig in opazovanja življenja z varne razdalje, se je ugotovilo da v mestu vre (sskj: ekspr. navadno s prilastkom živahno, vznemirljivo dogajanje: politično, revolucionarno, versko vrenje; vrenje v poeziji tistega časa). Prioritete bomo določali sproti.

2. Informacija o prevajanju

Zadnja dopisnica Acerbic distribution iz julija 2011 je vsebovala povabilo k prevajanju teksta Le déclin et la chute de l’économie spectaculaire-marchande. Niso minili trije tedni, ko je bila v eni od svetovnih metropol v nekaj vročih poletnih nočeh potrjena potreba po tem delu. Prevajanje je sicer istočasno zastalo zaradi spleta neugodnih osebnih dejavnikov, toda zaveza k dokončanju ostaja v majhnem, a prijetnem kolektivu, trdna še naprej.

ekipa Acerbic distribution

** To je spletna verzija dopisnice, ki se od originalne razlikuje v tem, da v njej manjkajo standardni predstavitveni podatki in kontakt, ki so dostopni drugje na strani ter nekatere druge večje ali manjše trivialije.**