V dopisnici #10 smo pred več kot enim letom v začetku novembra zapisali, da je deželo “že dolgo tega povsem preplavila apokaliptična zavest. Na vsakem vogalu se drenjajo dežurni preroki propada in bede. Nenadoma so vsi ugotovili, da kapitalizem ni ok in da politične zvezde, ki vsak dan gledajo iz vseh vrst medijev, niso ravno garant blaginje.“ Nedolgo zatem je ustvarjalna moč zgodovine z vso silo treščila v pokrajino, ki je bila še malo prej potopljena v depresijo in občutek breizhodnosti.