Šestnajsto neredno in neuradno poročilo Acerbic distribution o stanju stvari
2. DOGODEK: Zadnji poskus, da preživimo vse to, 28. februar 2016 v A-Infošopu
1. UKINITI POGOJE VOJNE
Dodobra ponotranjeni procesi opustošenja družbe v zadnjem času privzemajo nove prakse, nova upravičenja in nove legalne podlage. Še nedolgo nazaj smo imeli krizo, varčevalne ukrepe in zategovanje pasov ter v njihovi službi uničevanje institucionaliziranih oblik družbene solidarnosti. Medtem, ko politika oblasti v tem oziru ostaja enako krizna in to ne glede na občasno promoviran spektakel gospodarske rasti, je njena piarovska sekcija uspela vsiliti najprej nove obraze, nato pa tudi novo politično naracijo, ki je toliko bolj učinkovita, kolikor bolj agresivno opušča celo podobe politike, na katerih je v zadnjih desetletjih gradila svojo legitimnost. Ekonomska kriza se je tako umaknila migrantski krizi, na njeno mesto pa bo, ne da bi točno zmogli določiti kdaj, kmalu stopila vojna. Glede na to, da je slednja inherenten del in temeljno orodje gospostva kapitala, nas njen ponoven prihod v našo bližino in naša življenja pravzaprav ne bi smel prav nič čuditi.
Pri spremembah na ravni dominantnih političnih podob gre za še nekaj več kot zgolj za novo pregrinjalo iste politike. Dejansko živimo sredi spreminjajoče se politične krajine, toda novosti in vzrokov zanje ne gre iskati na površini podob sovraštva, ki jih elite širom Evrope tako ubrano lansirajo, temveč v potrebi teh istih elit po ozračju agresije in strahu. Ni namreč res, da ljudje, ki v čolnih, peš ali drugače iščejo svojo prihodnost v Evropi, predstavljajo varnostno grožnjo, za soočenje s katero je potrebno zaradi objektivne narave in obsega te grožnje nadgraditi sisteme nadzorovanja celotnih populacij in usmerjanja njihove pozornosti. In vendar se nadzorne točke množijo, meje med državami militarizirajo, zidovi gradijo, trgovci z rezalno žico in ostalimi tehničnimi ovirami pa uživajo v festivalu, ki ga bodo še dolgo pomnili. Vse to ob bučni propagandi vseh vrst uradnih in neuradnih akterjev, ki v en glas zlovešče vzklikajo: veljavne pravice ljudi moramo odmisliti.
Nismo šli spat v času vsesplošne družbene krize in se nato zbudili v povsem novem svetu, v času migrantske krize, kakor nas želi prepričati uradni jezik dneva. Včerajšnja kriza je še vedno tu in nas neposredno ropa pogojev za dostojanstveno življenje, nekatere med nami tudi v iskanje življenjskih priložnosti daleč stran od mest in vasi, v katerih smo odrasli ali živeli prej. Skozi to opustošenje pelje pot do razumevanja političnega pomena spektakla migrantske krize. Ljudje, njih milijon, dva milijona ali pa deset milijonov, ki tako kot vsi ostali raziskujejo možnosti življenja, niso kriza. Nekateri bežijo iz vojne, drugi (včasih tudi isti) sestavljajo rebuse in podobne dolgočasne uganke, tretji želijo nadaljevati študij botanike, četrti se morda borijo z depresijo. So marsikaj, toda nič na njih in njihovih dejanjih jih ne dela za tvorce krize. V svetu, ki še vedno trpi zaradi ogromnih družbenih stroškov vsiljenega zategovanja pasov, ki jih je ustvarilo prisilno reševanje akterjev divjega plesa finančnih specialistov, bomo pa že menda zmogli identificirati razliko med resnično krizo in njeno podobo! Tisto, kar te konkretne ljudi dela za podobe krize, je ogromna investicija oblasti EU v to, da uporabi te podobe kot bistveni element njene aktualne komunikacijske strategije v zvezi z učinki njene lastne politike opustošenja: oblast tako končno prizna dejanskost tega opustošenja, toda to naredi tako, da ga v spektakelskem saltu-mortale najprej prestavi v prihodnost, nato odgovornost zanj pripiše “migrantom”, da bi se nato ta ista oblast lahko predstavila kot edina linija obrambe pred realizacijo te grozljive podobe prihodnosti. Prav zares, tudi v svetu, ki je bil resnično postavljen na glavo, je lažno lahko moment resničnega.
Za veliko večino ljudi je razkorak med izpričanimi cilji oblasti in realnimi učinki njenih politik otipljiv na vsakem koraku. Njegovi izrazi niso zgolj redne vstajniške eksplozije naše dobe, o njem pričajo tudi uspešni volilni projekti zadnjih let, katerih jedrna propagandna strategija je bila ravno v verifikaciji tega istega razkoraka in nato kanaliziranje neizogibne sprostitve družbenih sil v isti stari projekt utrjevanja primata obstoječih političnih mehanizmov. Isti stari projekti ali ne (možnost, četudi še tako majhna, nepredvidenih preskokov vendarle obstaja), do volilnih uspehov jih poganjajo globoke in realne napetosti v družbi, ki predhajajo in preživijo vsako kampanjo tega tipa. Ni čudno, da so strateški servisi vladajoče elite prišli do spoznanja, da nadaljevanje njenega gospostva potrebuje novo ideološko prenovo in nov niz kaznivih dejanj, sicer bo kmalu samo ogroženo.
In tu na prizorišče stopi nova-stara zaveznica vseh ogroženih tiranov zgodovine: varnost. V družbi, ki jo koljejo napetosti, kjer narašča revščina, kjer ni več enega samega političnega akterja na celo najbolj obskurnih pozicijah moči, ki bi premogel kanček kredibilnosti, je potrebno politični prostor zožiti, sicer se kot vladajoči razred znajdeš v resnih težavah. Kako se tega lotiti v družbi, ki še goji spomine na stremljenja nekih drugih časov? Težke preizkušnje zgodovine so orodjarno avtoritarnih režimov bogato založile s preizkušenimi orodji: vulgarna propaganda, izredne razmere, kriminalizacija najbolj običajnih praks kot so potovanje ali solidarnost, množična zapiranja, vzpostavitev militariziranih con tam, kjer so bila prej zgolj polja in reke, vzpostavitev izdatno razčlenjenega režima hierahiziranja tistih, ki so jim zaradi te ali one osebne okoliščine odmišljene človekove in druge pravice, siromašenje jezika in trolanje. In ker sodobni režim terorja, ki ga je sedaj odkrito za svojega vzela Evropska unija, svojo prav nič poetično upravičenje črpa iz prihodnosti, ima v sebi vgrajeno potrebo po nenehni eskalaciji, katere neizogibni in uničujoči učinki bodo kmalu teror, ki je že v teku, za nazaj potrdili kot preventiven ukrep, ki je bil vedno edina možna opcijo. Sredi opustošenja neoliberalizma lastnikom sveta ne bo težko odvreči še zadnjih ostankov humanistične prtljage, ki je v prejšnjih časih po mnenju teh istih lastnikov tako omejevala razvoj produktivnih sil družbe.
“Migrantska kriza” je ime oblasti za fazo prehoda med režimom zategovanja pasov in režimom vojne. Edina pot za blokiranje tega prehoda pelje skozi ukinitev pozicije, s katere je oblast svojo naracijo in svoje postopke zmožna vsiliti kot edine veljavne, kar hkrati odpravlja tudi režim zategovanja pasov. Rečeno drugače: edino, kar lahko razkroji procese, ki širijo domeno avtoritarnega upravljanja, je ukinitev monopola kapitala nad upravljanjem s pogoji družbenega življenja.
Te besede se morda zdijo pretirane, toda takšne se zdijo zgolj zato, ker za svoje izhodišče jemljejo idejo, izbrisano iz spektakelskega jezika, da smo kot politične skupnosti ne glede na vse zmožni intervenirati in spremeniti tok zgodovine. Nismo nemočne figure na šahovnicah močnih, kot nas na vsakem koraku prepričujejo uradni govorci oblasti.
Sredi viharja je potrebno najti mir. V času vojne je edini sprejemljiv mir možen znotraj gibanja, ki ukinja pogoje vojne.
2. DOGODEK: Zadnji poskus, da preživimo vse to
Kdaj: 28. februar 2016
Kje: A-Infošop, Metelkova mesto
Ponovno je na vrsti tradicionalna zimska čajanka z Acerbic distribution, ki bo tokrat potekala pod geslom Zadnji poskus, da preživimo vse to. V osrednjem delu programa bomo predstavili nekaj zadnjih drobnih podvigov, predvsem pa si želimo odpreti prostor ne samo za kovanje načrtov za prihodnost, temveč že tudi narediti korake k njihovi realizaciji. Obdobje prehoda od krize do vojne, ki ga politične elite vešče ogrinjajo v pregrinjalo upravljanja z migrantsko krizo, namreč najdeva številne ne samo avtentične, temveč tudi zoprno lucidne artikulacije daleč stran od reflektorjev politične modne revije. Te pa je potrebno prepoznati in organizirati, sicer se razreščijo ob nenehnem zapornem ognju lastnikov zgodovine. Tako kot se ob srečanju s časom raztreščijo stremljenja tistih, ki ne uspejo najti sostorilcev v igri iskanja možnosti za življenje onkraj spon vse bolj zaprte družbe.
S tem v mislih Acerbic distribution še naprej želi biti orodje v rokah tistih, ki ga znajo in želijo uporabiti. V času, ko vladajoča politična klika, ki v svojih propagandnih sporočilih govor o nujnosti zategovanja pasov zamenjuje z govorom o nujnosti varnostnih zahtev, pripravlja teren za ogromno dodatno mobilizacijo družbenih resursov za potrebe režima ločevanja, kontrole, strahu in nasilja, bo namreč pomembno ohraniti spomine na svobodo. Potrebno jih bo zapisati, skrivati in predvsem jemati resno, navkljub vsesplošni zapovedi, da to več ni opcija. To je klasični teren Acerbic distribution in tokratnega srečanja ob čaju, knjigah, knjižicah, z malo sreče pa se bo našel tudi kakšen piškot ali kolač.
Na čajanki bo na voljo celotna knjižna in pamfletna kolekcija Acerbic distribution.
3. Acerbic na poti
V zadnjih mesecih smo obiskali prestolnico obdobja nemirov in eno od plaž, kjer gojenje obetov boljšega življenja še niso obravnavani kot zločin proti ustavnemu redu. Nekateri med nami smo se drugače zadrževali predvsem v mestu, ki je bilo uničeno v enem od prejšnjih pohodov sil napredka in civilizacije. Nekateri drugi med nami pa so bili v mestu, katerega gospodarji so nad vsem tem uničenjem vestno bdeli. V vsakem primeru nič kaj primerni kraji za gojenje iluzij o napredku zgodovine v smeri širjenja prostorov svobode in blaginje.
4. Lastna produkcija
Jedro Acerbic produkcije trenutno še vedno sestavljajo klasike: dva pomembna in nova prevoda situacionističnih tekstov ter programski tekst Zadruge Urbana o deinstitucionalizaciji vrtičkarstva. Arhivsko (in še vedno aktualno) sekcijo tvorita knjižica anarhističnih dokumentov iz časa vstaje v letih 2012-13 in zbirka tekstov na temo kriminalizacije, politični izziv naše neposredne sedanjosti pa Razmislek po shodu v Gorici. Sekcija za jezike je za angleško-beročo javnost priredila Glasove iz vstaje pod naslovom Voices of the Uprising.
** To je spletna verzija dopisnice, ki se od originalne razlikuje v tem, da v njej manjkajo standardni predstavitveni podatki, kontakt in še nekatere trivialije, ki so dostopni drugje na strani **