Trinajsto neredno in neuradno poročilo Acerbic distribution o stanju stvari
1. [vnesi naslov; nekaj v zvezi z neurjem, zatišjem in vrnitvijo depresije]
2. DOGODEK: gostija z Acerbic, Socialni center Rog, 21. december 2013
3. Acerbic ekipa na otoku
4. Osvežena ponudba in precej novosti
5. Lastna produkcija – nov prevod
1. [vnesi naslov; nekaj v zvezi z neurjem, zatišjem in vrnitvijo depresije] V dopisnici #10 smo pred več kot enim letom v začetku novembra zapisali, da je deželo “že dolgo tega povsem preplavila apokaliptična zavest. Na vsakem vogalu se drenjajo dežurni preroki propada in bede. Nenadoma so vsi ugotovili, da kapitalizem ni ok in da politične zvezde, ki vsak dan gledajo iz vseh vrst medijev, niso ravno garant blaginje.“ Nedolgo zatem je ustvarjalna moč zgodovine z vso silo treščila v pokrajino, ki je bila še malo prej potopljena v depresijo in občutek breizhodnosti. V nekaj dneh so ljudje začutili, da vendarle obstaja prihodnost in da ta lahko leži tudi onkraj obstoječe družbene ureditve. Nemudoma se je za to situacijo, ki je ni nihče pričakoval, le redki pa so bili sposobni prepoznati njene resnično produktivne razsežnosti, uveljavilo poimenovanje vstaja. Elite so razumele lucidnost tega spoznanja in se iskreno ustrahovane v tistih tednih vstajniške situacije zaprle v svoje dvorce ter obdale s kordoni plačanih nasilnežev. Situacija je leto kasneje precej drugačna in sicer še vedno vsepovsod prisotna “vstaja” se danes ne nanaša več na neko povsem novo in odprto situacijo, katere ključni politični pomen je razkrajanje vladajoče ideologije in odpiranje možnosti severozahodnega prehoda do temeljnih družbenih sprememb, temveč je v skladu z logiko spektakla že dolgo večinoma reducirana na še eno od orodij v rokah lokalnih političnih piarovcev. Tam nekje ob boku gospodarske rasti, trajnostnega razvoja in stimulativne davčne politike sedaj poslušamo o vstajniški stranki ali treh, o voditeljih vstaje, o najbolj vidnih organizatorjih vstaje in podobnih spektakelskih prikaznih. Vstaja je bila tako neizpodbitno avtentičen izraz zgodovinskega momenta, v katerega smo ujeti, da ne bo nihče, ki v letih, ki prihajajo pretendira na politično moč, zmogel brez sklicevanja nanjo in nadevanja – že sedaj močnjo luknjastih in obledelih – vstajniških oblačil. Toda pustimo najrazličnejše šarlatane in trgovce za svoj račun ob strani. V kolikor ne bomo uspeli skupaj in iskreno nasloviti občutkov razočaranja in nemoči, bo zgolj vprašanje časa, kdaj se bo tudi v sredine, kjer osvobajajoči potenciali vstajniške situacije navkljub vsem naporom še vedno niso klonili pred protiudarom nasilja žalitev, ki jih vsakodnevno producira kapitalizem, ponovno zalezla depresija in z njo povezan temeljno zvezan dvojec krhkosti in prikrite ali manj prikrite agresije. Čedalje težje bo zaupati tezi, za katero si vedno znova želimo, da bi jo bili sposobni še izdatneje preizkušati v praksi: ljudstvo, ki je sposobno v tako kratkem času sredi vsesplošne depresije in apatije zgenerirati toliko kreativnosti in sodelovanja, je sposobno tudi ostale vidike družbenega življenja organizirati drugače. In tudi mi kot del obstoječih skupnosti na marginah družbe smo lahko del tega procesa drugačne organizacije družbe. Ne dovolimo si, da to ponovno pozabimo.
Po vstajniškem neurju se spet soočamo s tistim, kar je v ozadju vsega: naslednja faza stiskanja krize je v polnem teku. Zadeva nas povsem osebno in velika verjetno je, da se bo kriza v prihodnje še bolj pokazala v rastoči negotovosti v osebnih odnosih, v napetih odnosih znotraj ali med upornimi kolektivi in v iskanju krivcev za probleme, ki se pogosto kažejo kot osebni ali karakterni, a so v resnici izraz splošne tenzije v družbi, ki se nezadržno razkraja ter kolektivne in osebne nezmožnosti, da bi jih kot take tudi prepoznali. Stres, ki je učinek splošnega družbenega opustošenja (“stres je v družbi zaradi bank” je prvi del lucidnega slogana iz zadnjih protestov), je nekaj, s čimer se moramo biti kot politična skupnost znati in upati soočati. Zato je toliko bolj pomembno vztrajati pri tem, da gradimo prostore, kjer svojega mesta nimajo agresija, vulgarno in vase zaprto zabavljaštvo in potrjevanje lastne vrednosti preko poniževanja drugih. To so vzorci, ki so sistematično vsiljevani s strani vladajoče ideologije in nič si ne obetamo od spontanega prevzemanja, vse pa od iskrenega tovarištva, ki razume, da nimamo vsi vedno najboljšega dne, in v okviru katerega lahko prispevamo po svojih zmožnostih in jemljemo po svojih potrebah.
Spomine na prihodnost, ki še lahko pride, nam pomagajo ohranjati in razvijati tudi knjige. Tiste o preteklosti, ki se še ni končala, one o idejah, ki jih vedno znova in vsepovsod neznani ljudje poskušajo spraviti v prakso ter tiste druge, ki se dotikajo najbolj intimnih vidikov naših življenj, strasti, bolečin in radosti. Acerbic distribution je del te zgodbe in tudi v teh nemirnih časih vabi k iskanju navdiha in zaupanja v izkušnjah vseh tistih drugih ljudi, ki so nekje drugje ali v nekih drugih časih iskali odgovore na podobna vprašanja.
2. Knjižna gostija z Acerbic distribution
Kdaj: sobota, 21.12.2013, od 16h naprej, hrana ob 19h, čaj vseskozi
Kje: Socialni center Rog (Trubarjeva 72, Ljubljana)
Zakaj: /vnesi ustrezno motivacijo/
Tudi v času, ko prevladujejo vseh vrst digitalni mediji in zavedajoč se vseh prednosti, ki jih prinašajo neotipljive oblike posredovanja in prebiranja tekstov, se nekateri še vedno z veseljem zakopljemo med otipljive strani anahronističnih nosilcev vednosti. Radi gledamo, vohamo in listamo potiskane pole papirja, pregledamo kazalo ter jih odpiramo nekje na sredini, kjer na označeni strani preverimo odstavek ali dva.
Vemo, da nismo sami, zato vas vse, ki se ljubezenskemu razmerju s čisto pravimi knjigami še ne mislite odpovedati, vabimo, da to počnemo skupaj.
Acerbic distribution se s knjižno in na realni hrani temelječo gostijo pridružuje sobotnim skupnostnim kuharskim popoldnevom Suboticam v Socialnem centru Rog, ki že celo zimo pestrijo naše jedilnike in družabnosti. Kar se knjižnega dela gostije tiče, je ta zamišljena kot priložnost za pregled aktualne knjižne ponudbe in prostor za izmenjavo novic o zanimivih in celo intrigantnih knjižnih novostih na radikalni politični sceni. Vse skupaj v neformalnem in sproščenem vzdušju, ki sam po sebi vzpodbuja pogovore o vseh zanimivih političnih in osebnih dogajanjih oziroma govoricah, ki jih v teh post-vstajniških časih ne manjka.
Tokrat v fokusu Acerbic distribution: Nanopolitics Handbook (How to think politics with and through the body?), Fragmenti anarhistične antropologije (nova izdaja knjihe Davida Graeberja – v slovenščini!), Avtonomija, feminizem in družbena reprodukcija (Silvia Federici, Leopoldina Fortunati, Giovanna Franca Dalla Costa…), V iskanju nove kompozicije (David Graeber, Franco ‘Bifo’ Berardi, Stevphen Shukaitis, Collectivo Situaciones, Angela Mitropoulos…), Pisanje lastne zgodovine (Gay Liberation, Bash Back!…), Gibanje Occupy, Prispevki iz zgodovine političnega radikalizma (David Gilbert in Weather Underground, Erich Muhsam, Black Mask & Up Against the Wall Mutherfucker). Še vedno je na voljo tudi zadnja 10. številka Rolling Thunder, anarhističnega časnika za nevarno življenje. Več o tem in drugem v živo tudi na gostiji!
Se vidimo v toplo zakurjenem socialnem centru ob čaju, večerji in dobrih knjigah!
3. Acerbic ekipa na otoku
V zadnjih mesecih je del ekipe skorajda obiskal Antifašisticni festival v Zrenjaninu, kjer je del programa ze tradicionalno bil namenjen anarhisticni literaturi. Ostali del ekipe se je deževnemu jesenskemu vremenu primerno odločilo za kulise, ki se taki klimi najbolj podajo in se odpravilo v London – ravno v času komemoracije klanja imenovanega 1. svetovna vojna. Še vedno drži, da je najboljši način, da se grozote kolonialnih zločinov ta, da se njim na čast pripravi primerno pompozne komemoracije. 16 millions of dead people can certainly appreciate the effort.
4. Osvežena ponudba
Acerbic se je od zadnje dopisnice vsebinsko okrepil, predvsem na račun tovariške donacije ekipe Active distribution, ki so pustili vso zalogo, ki je ostala od BASKa. To pomeni, da je na voljo precej knjig, ki se sicer po vseh verjetnosti ne bi nikoli znašle v Acerbic malhi, večina v enem ali največ treh izvodih. Še vedno velja, da je na voljo večja količine svežih izvodov desete številke anarhistične revije za nevarno življenje Rolling Thunder. V začetku jeseni pa je ekipo prijetno presenetila novica o tovarišu, ki se je na lastno iniciativo in brez naše vednosti na pohajkovanju po New Yorku oglasil na založbi Autonomedia in prinesel nekaj sveže literature. Dober zgled, po katerem se velja ravnati! To je bila tudi edina večja nova pridobitev v zadnjem času. Prioritete so bile začasno nekje drugje.
Po evropskih radikalnih prostranstvih se šušlja, da se nam v kratkem obeta obširna pošiljka sveže literature, a o tem več, ko bo kaj konkretnega za povedati. Ostanite budni!
5. Lastna produkcija
Acerbic slovesno razglaša izdajo prvega lastnega prevoda, ki bo prvič javno predstavljen na zgoraj omenjeni gostiji v Socialnem centru Rog v soboto 21. decembra 2013 (več zgoraj). Gre za tekst Zaton in padec Zaton in propad spekakelsko-blagovne ekonomije (Situacionistična Internacionala, 1965; originalni naslov Le déclin et la chute de l’économie spectaculaire-marchande). Za pokušino kratek odlomek:
Upor v Los Angelesu je bil upor proti blagu, proti svetu blaga, v katerem so delavci-potrošniki hierarhično podrejeni merilom blaga. Črnci Los Angelesa sodobno kapitalistično propagando in njeno reklamiranje obilja jemljejo dobesedno. V tem so podobni mladim delinkventom v vseh razvitih državah, le da so bolj radikalni, saj to počnejo kot del razreda brez prihodnosti, kot del proletariata, ki, kar zadeva možnosti za integracijo ali napredovanje, ne more verjeti v nikakršno bistveno spremembo. Predmete, ki so vsepovsod na ogled in so zgolj abstraktno dosegljivi, želijo posedovati sedaj, saj jih želijo uporabljati. S tem zavračajo njihovo menjalno vrednost in torej blagovno realnost, ki je hkrati kalup, motivacija ter končni cilj in v kateri so vse razvrstitve že vnaprej določene. Preko kraje in daru ponovno odkrivajo uporabo, ki izpodbija zatirajočo racionalnost blaga ter razkriva njegove odnose in samo njegovo produkcijo kot arbitrarno in nepotrebno. Plenjenje okrožja Watts je bila najbolj neposredna realizacija izkrivljenega načela: “Vsakemu glede na njegove lažne potrebe” – potrebe, ki jih določa in proizvaja ekonomski sistem, ki ga ravno sam akt plenjenja zavrača. Toda tedaj, ko ljudje to obilje vzamejo dobesedno in se ga polastijo neposredno, namesto da bi ga večno zasledovali v tekmi odtujenega dela in ustvarjanja vedno novih družbenih potreb, se začnejo dejanske želje izražati v veselem praznovanju, igrivi afirmaciji, v potlaču destrukcije. Ljudje, ki uničujejo blago, s tem izražajo svojo človeško večvrednost nad blagom in s tem prekinejo s podrejanjem arbitrarnim formam, ki so si nadele podobo njihovih potreb. Plameni Wattsa so pogoltnili sistem potrošnje. Ljudje, ki imajo izklopljeno elektriko ali je sploh nimajo in kradejo ogromne hladilnike, so najboljša podoba laži obilja, ki je postala resnica v igri. Ko blago enkrat ni več kupljeno, postane blagovna produkcija odprta za kritiko in predrugačenje v vseh svojih posamičnih pojavnih oblikah. Zgolj če se zanj plača z denarjem, je spoštovano kot občudovanja vreden fetiš in kot statusni simbol v svetu preživetja.
V zadnjem času se je tudi dodobra prebudila ideja, da bi končno realizirali novo izdajo razvpitega pamfleta Bede študenstkega življenja. Ta je v svojem času ključno prispeval k oblikovanju terena, na katerem se je odvijal revolucionarni spopad konec šestdesetih let. Pričakovati je, da bomo kmalu lahko poročajo o odločilnih premikih tudi na tej fronti.
Acerbic je tangencialno povezan tudi z nekaj manjšimi tiskovinami, ki so v zadnjem času vzniknile iz potreb naše skromne politične skupnosti:
1) Onkraj preteklosti – za nove pravice: če ne moremo živeti, ne bomo delali je tekst, ki “je nastal sredi novembra 2012 kot vmesni produkt diskusije, ki že dolgo poteka med nekaterimi samoorganiziranimi prekernimi delavci in delavkami. V njem izpostavljamo nekaj premislekov, za katere menimo, da bi bilo dobro, če bi jih skupaj razvijali dalje v širšem krogu. Tako na ravni vsepovsod potekajočih diskusij o strategijah upora zoper politike zategovanja pasov kot na ravni konkretnih praks, ki lahko odprejo možnosti za življenje ne samo onkraj horizonta zategovanja pasov, temveč tudi onkraj samega kapitalizma” (iz spremnega pojasnila).
2) Letak Dolgotrajni aktivizem in preprečevanje izgorelosti je posvečen razmisleku o izkušnji, ki je pogosta v aktivističnih krogih, a redko tudi ekplicitno naslovljena. Skromen prispevek k temu, da se to spremeni.
3) Letak Gradnja skupnosti v pogojih represije naslavlja trenutno prav tako izjemno pereče vprašanje sankcioniranja političnega delovanja s strani države preko mehanizmov finančnega izčrpavanja. Poziv k skupni diskusiji in samozaščiti.
Še vedno velja, da se nekaterim “zdi dobra ideja nekaj svojega časa nameniti tovrstni neblagovni produkciji, ki ni na noben način vpet v dominantne krogotoke kapitala in moči. Kolektivno prevajanje tako kot vsaka oblika družbene produkcije vedno pomeni tudi vzpostavljanje nekih relacij. Na nas je, da se odločimo, kakšne te bodo.”
ekipa Acerbic distribution Ljubljana
december 2013