Novice in dogodki

#15 Acerbic dopisnica

 

Če sam zgolj zavrneš sleherni predlog, ne da bi se konkretno angažiral v iniciativi, ki ne prinaša tveganja, potem se ne nahajaš na nič manj krhkem terenu kot tisti, ki zagovarja ravno obratne argumente od tvojih. Herodot

Petnajsto neredno in neuradno poročilo Acerbic distribution o stanju stvari

  1. Novi tereni življenja
  2. DOGODEK: Ne oklepaj se starega sveta, 14. februar 2015 v A-Infošopu
  3. Acerbic na poti
  4. Lastna produkcija


1. Novi tereni življenja

Eno od osnovnih protislovij vztrajanja na okopih radikalne imaginacije je v zadnjem času razvilo novo moč: razvoj dogodkov vsepovsod potrjuje naše teze, analize in naracije, nikjer pa ne najdemo moči, da bi vztrajali pri njihovem prevajanju v kolektivne in praktične napore, okoli katerih bi se avtonomna politična skupnost ne zgolj reproducirala, temveč bi uspelatudi izzvati realna razmerja sil v družbi. Naša zmožnost iskrenega soočenja s tem protislovjem bo določila prihodnost naših političnih projektov – tako že obstoječih kot tistih, katerih možnosti si šele želimo začeti raziskovati. Nič manj pomembno pa bo ta zmožnost ključno vplivala tudi na nekatere najbolj intimne vidike naših življenj. Morebitni pretekli, posamični in začasni uspehi ne dajejo nobenih garancij za uspešno soočenje s tem protislovjem. Če že, so izkušnje ravno obratne – v patološkem strahu pred izgubo skupnosti – kakršnekoli že – lahko vse prelahko zanemarimo ravno tiste mehanizme, prakse in principe, okoli katerih se neka odprta, mnogotera in politizirana skupnost šele vzpostavlja kot skupnost, ki je sočasno sposobna intervenirati v družbo, navznoter pa vzpostavljati prostore učenja in zaupanja.

Dvojni splet napredovanja opustošenja družbe in toka časa, ki nas ne dela nič mlajše, za skupnosti, ki se zadovoljijo zgolj z iluzijo, da obstajajo, pušča zgolj eno prihodnost: počasen razkroj še tistih impulzov in praks, ki v nas uspejo predramiti radost in odločnost ter jih investirati v kolektivne politične projekte. Pomembno je torej prepoznati moment, ko prostori, v katere toliko investiramo, prenehajo biti prijetni prostori so-učenja, druženja in raziskovanja, temveč začnejo tudi sami spominjati na družbo okoli nas: postanejo odprt poligon za trenutno kompenziranje osebnih travm, ki jih v tako izdatnih količinah proizvaja ta družba, toda na načine, ki zgolj podvajajo destruktivnost sveta, katerega si tako močno želimo spremeniti. Namesto, da bi vsaj v avtonomnih prostorih raziskovali možnosti pretvarjanja naših šibkosti v moč, pogosto občutke negotovosti, krivde in ne-vrednosti povsem v skladu z uradnimi zapovedmi ideologije kapitalističnega reda spretvarjamo v vzorce pasivne agresije, tekmovalnosti in hierarhizacije. In seveda alkoholizma.

Priznanje lastne šibkosti in iskrenost sta predpogoja gradnje kakršnekoli skupnosti, ki jo je vredno graditi. Tudi takšne, ki jo poganja radikalna imaginacija temeljne preobrazbe družbe. Zgodovina se dogaja tudi brez nas.

 

 

2. DOGODEK: Ne oklepaj se starega sveta, 14. februar 2015 v A-Infošopu

V skladu s karnevalskimi časi bo tokratna tradicionalna čajanka z Acerbic distribution potekala pod geslom Zamaskiraj se in se zaljubi v svobodo! Glavna točka tokratne čajanke bo uradna predstavitev anarhističnega poziva k akciji Spremeniti vse, kateri pa bo sledila predstavitev zadnjih drobnih podvigov in načrtov za prihodnost. Na voljo pa bo tudi celotna knjižna in pamfletna kolekcija Acerbic distribution, vključno z nekaterimi svežimi lastnimi izdajami. Več o projektu Spremeniti vse na: http://crimethinc.com/tce/slovensko/. Specialno vabilo na dogodek: http://program-infoshop.blogspot.com/2015/02/predstavitev-distribucija.html.

 

 

3. Acerbic na poti

V zadnjih mesecih smo bili v najvišjem gorovju na svetu, se potikali po relativno popularnem vulkanskem otočju in imeli priložnost porajajočo se metropolo začutiti sredi res zoprno temačno-vlažne zimske odrevenelosti. Figurativne in dejanske. Bila so srečanja, drobni projekti, ki so bili realizirani in nekateri drugi, ki to nikoli ne bodo. Gledano v celoti: našega časa nismo povsem zapravili. Smo bili pa blizu.

 

 

4. Lastna produkcija

Acerbic je v zadnjem letu na noge postavil skromno serijo lastne produkcije, za katerega se nadejamo, da je zgolj znanilo časov, ki šele pridejo. (Razen če je zgodovina ne bo zabeležila kot labodji spev časov, ki so že mimo). Med to produkcijo še posebej izpostavljamo dva pomembna in nova prevoda situacionističnih tekstov ter programski tekst Zadruge Urbana o deinstitucionalizaciji vrtičkarstva.

A) Situacionistična Internacionala: Zaton in propad spekakelsko-blagovne ekonomije(originalni naslov Le déclin et la chute de l’économie spectaculaire-marchande, 1965). Eden od temeljnih situacionističnih tekstov, ki tudi petdeset let po svojem nastanku ni povsem izgubilo na svežini in uporabnosti. Kar tudi ni presenetljivo, saj družbena situacija, ki je podlaga zanj, tudi danes nikakor ni presežena. Nemiri v Londonu in Fergusonu in še kje so dober pokazatelj. Za pokušino kratek odlomek:

Upor v Los Angelesu je bil upor proti blagu, proti svetu blaga, v katerem so delavci-potrošniki hierarhično podrejeni merilom blaga. Črnci Los Angelesa sodobno kapitalistično propagando in njeno reklamiranje obilja jemljejo dobesedno. V tem so podobni mladim delinkventom v vseh razvitih državah, le da so bolj radikalni, saj to počnejo kot del razreda brez prihodnosti, kot del proletariata, ki, kar zadeva možnosti za integracijo ali napredovanje, ne more verjeti v nikakršno bistveno spremembo. Predmete, ki so vsepovsod na ogled in so zgolj abstraktno dosegljivi, želijo posedovati sedaj, saj jih želijo uporabljati. S tem zavračajo njihovo menjalno vrednost in torej blagovno realnost, ki je hkrati kalup, motivacija ter končni cilj in v kateri so vse razvrstitve že vnaprej določene. Preko kraje in daru ponovno odkrivajo uporabo, ki izpodbija zatirajočo racionalnost blaga ter razkriva njegove odnose in samo njegovo produkcijo kot arbitrarno in nepotrebno. Plenjenje okrožja Watts je bila najbolj neposredna realizacija izkrivljenega načela: “Vsakemu glede na njegove lažne potrebe” – potrebe, ki jih določa in proizvaja ekonomski sistem, ki ga ravno sam akt plenjenja zavrača. Toda tedaj, ko ljudje to obilje vzamejo dobesedno in se ga polastijo neposredno, namesto da bi ga večno zasledovali v tekmi odtujenega dela in ustvarjanja vedno novih družbenih potreb, se začnejo dejanske želje izražati v veselem praznovanju, igrivi afirmaciji, v potlaču destrukcije. Ljudje, ki uničujejo blago, s tem izražajo svojo človeško večvrednost nad blagom in s tem prekinejo s podrejanjem arbitrarnim formam, ki so si nadele podobo njihovih potreb. Plameni Wattsa so pogoltnili sistem potrošnje. Ljudje, ki imajo izklopljeno elektriko ali je sploh nimajo in kradejo ogromne hladilnike, so najboljša podoba laži obilja, ki je postala resnica v igri. Ko blago enkrat ni več kupljeno, postane blagovna produkcija odprta za kritiko in predrugačenje v vseh svojih posamičnih pojavnih oblikah. Zgolj če se zanj plača z denarjem, je spoštovano kot občudovanja vreden fetiš in kot statusni simbol v svetu preživetja.

B) Situacionistična Internacionala: O bedi študentskega življenja: z ekonomskega , političnega, psihološkega, seksualnega in predvsem intelektualnega vidika, s skromnim predlogom za njegovo izboljšanje (originalni naslov: De la misère en milieu étudiant: considérée sous ses aspects économique, politique, psychologique, sexuel et notamment intellectuel et de quelques moyenspour y remédier, 1966. Nova izdaja razvpitega pamfleta, ki je ključno prispeval k oblikovanju terena, na katerem se je odvijal revolucionarni spopad konec šestdesetih let v Evropi. Prevod spremlja tudi posebej za to izdajo spisan uvodni tekst. Droben izsek:

Pobirajoč drobtine prestiža, ki padajo z mize univerze, je študent še vedno zadovoljen, da je študent. Prepozno. Mehanično in specializirano izobraževanje, ki ga je deležen, je prav tako degradirano (glede na prejšnjo stopnjo splošne buržoazne kulture) kot njegova intelektualna raven, saj moderni ekonomski sistem zahteva množično produkcijo neizobraženih študentov, ki so nezmožni razmišljanja. Univerza je postala institucionalna organizacija nevednosti; sama ‘visoka kultura’ se je razkrojila v ritmu serijske proizvodnje profesorjev, ti profesorji pa so vsi kreteni, katerih večino bi izžvižgalo že srednješolsko poslušalstvo. Toda študent vse to ignorira in še naprej s spoštovanjem posluša svoje gospodarje, zavestno izgublja ves kritični duh in se potaplja v mistično iluzijo ‘biti študent’, torej biti nekdo, ki je resno predan učenju resnih stvari in to v upanju, da mu bodo profesorji na neki točki zaupali končno resnico sveta. Prava menopavza duha. Prihodnja revolucionarna družba bo ves trušč predavalnic obsodila kot čisti in družbeno škodljivi hrup. Že zdaj ‘biti študent’ ni nič drugega kot neokusna šala.

C) CrimethInc.: Nov teren boja (v originalu: Fighting on the New Terrain, 2010). Ponatis prevoda iz 3. številke revije Avtonomija:

Eskaliranje konflikta je tvegano početje: takoj ko pritegnemo pozornost države, moramo igrati na vse ali nič in pri tem skušati mobilizirati dovolj veliko podporo ljudi, ki bi nam omogočila odvrniti neizogibni nasprotni napad. Vsakim nemirom mora slediti še bolj široka javna kampanja, ne pa umik na obrobje – v pogojih reakcije in represije je letvica postavljena precej visoko.

D) Zadruga Urbana: (De)institucionalizacija vrtičkarstva, 2014. Osnovni pripomoček za vse vrtičkarje, ki se ne počutijo dobro pod okriljem nevladnih ali mestno/državnih iniciativ. Sedaj tudi v angleškem prevodu!

Mehanizmi integracije delujejo brezhibno. Če ljudje igrajo po pravilih, ki jih diktira oblast, dobijo raznovrstne priboljške. Če vstopijo v kultiviran dialog z občinskimi veljaki, dobijo zemljo, če se znajo lepo izražati, dobijo pet minut slave na nacionalni televiziji in še deset na simpoziju o dobrih praksah na kakšni fakulteti, če pa so pripravljeni namesto produktivnega dela na vrtu ta čas nameniti delu za računalnikom, jim kakšen cent izpljune tudi Evropa.

Še vedno velja, da se nekaterim “zdi dobra ideja nekaj svojega časa nameniti tovrstni neblagovni produkciji, ki ni na noben način vpet v dominantne krogotoke kapitala in moči. Kolektivno prevajanje tako kot vsaka oblika družbene produkcije vedno pomeni tudi vzpostavljanje nekih relacij. Na nas je, da se odločimo, kakšne te bodo.” 

ekipa Acerbic distribution

Ljubljana, Berlin, februar 2015

** To je spletna verzija dopisnice, ki se od originalne razlikuje v tem, da v njej manjkajo standardni predstavitveni podatki, kontakt in še nekatere trivialije, ki so dostopni drugje na strani**


Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.